Prehodno vlado v Siriji bo vodil Bašir, Slovenija poostrila nadzor na mejah

Bašir, sicer diplomirani elektroinženir, od januarja letos v provinci Idlib na severozahodu Sirije vodi t. i. vlado odrešitve islamističnih upornikov, ki je bila ustanovljena leta 2017, da bi pomagala prebivalcem Idliba, ki so ostali odrezani od vladnih storitev.

Njegovo imenovanje na čelo prehodne vlade se je zgodilo po tem, ko so islamistični uporniki v nedeljo zavzeli prestolnico Damask in strmoglavili režim Bašarja al Asada. Njegovo vladavino so zaznamovali nasilno zatrti protesti v državi leta 2011, kar je vodilo v dolgoletne oborožene spopade v državi.

Osrednja uporniška skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS) je kmalu po padcu režima obljubila oblikovanje nove prehodne vlade. Vodja HTS Abu Mohamed al Džolani pa se je v ponedeljek z odhajajočim premierjem Mohamedom al Džalalijem dogovoril o mirnem prenosu oblasti, s katerim naj bi narodu še naprej zagotavljali osnovne storitve.

Nemčija in Francija pogojno pripravljeni sodelovati z novimi voditelji Sirije

Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v ponedeljek sporočila, da sta pripravljena sodelovati z novimi voditelji Sirije na podlagi varstva človekovih pravic ter zaščite etničnih in verskih manjšin, je sporočil urad nemškega kanclerja. Zavzela sta se tudi za ohranitev ozemeljske celovitosti Sirije.

"Oba sta se strinjala, da sta pripravljena sodelovati z novim vodstvom na podlagi varovanja temeljnih človekovih pravic ter zaščite etničnih in verskih manjšin," je po pogovorih med Scholzem in Macronom sporočil urad kanclerja in dodal, da sta voditelja poudarila pomen ohranitve ozemeljske celovitosti in suverenosti Sirije.

Prav tako sta se dogovorila, da bosta krepila zavezanost Evropske unije Siriji, zlasti pri podpiranju "vključujočih političnih procesov v Siriji" ob sodelovanju z bližnjevzhodnimi partnerji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije glede razmer v Siriji

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je po telefonu pogovarjal s kolegoma ministroma iz Italije in Hrvaške Matteom Piantedosijem in dr. Davorjem Božinovićem.

Pogovarjali so se o spremenjenih razmerah v Siriji in morebitnem vplivu dogajanja na notranjo varnost v državah in v Evropski uniji nasploh. Ministri so se dogovorili, da se bodo o tem pogovorili tudi ob robu zasedanja Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve ta četrtek v Bruslju. Ob tem je minister Poklukar kolega obvestil, da je slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko ter izravnalne ukrepe v notranjosti države z namenom boja proti terorizmu in preprečevanja nezakonitih migracij.

Izrael z nizom napadov po vsej Siriji

Poročila o izraelskih napadih na Sirijo se vrstijo že zadnja dva dneva, v zadnjih 48 urah pa so izraelska letala na sirskem ozemlju izvedla več kot 300 napadov s ciljem uničenja vojaških zmogljivosti bivšega režima. Kot navaja observatorij, so bili pri tem uspešni. "Izrael je uničil najpomembnejša vojaška območja v Siriji, vključno z letališči in njihovimi skladišči, letalskimi eskadriljami, radarji, signalnimi postajami in številnimi skladišči orožja in streliva na različnih lokacijah," je v izjavi sporočil observatorij s sedežem v Londonu.

Poleg tega je blizu pristaniškega mesta Latakija Izrael ciljal zmogljivosti zračne obrambe ter pri tem poškodoval sirske vojaške ladje ter skladišča. V Damasku in njegovi okolici so bili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tarča napadov vojaška poslopja, raziskovalni centri in centri za elektronsko bojevanje.

Glede na poročanje lokalnih medijev, ki jih povzema britanski BBC, je bil med zadetimi tudi center za raziskave Barze, povezan s kemičnim orožjem, ki je bil v napadu popolnoma uničen. Izraelska stran je že v nedeljo poročala o obstreljevanju prizorišč s kemičnim orožjem in raketami dolgega dosega, češ da ne želi, da bi to orožje po padcu Asada padlo v roke skrajnežev.

Pristojna agencija ZN, Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) sirske oblasti poziva, naj zagotovijo varnost skladišč s kemičnim orožjem. Ni sicer znano, kje in koliko kemičnega orožja ima Sirija, a Asad naj bi ga nekaj ohranil tudi po napadu s sarinom na predmestje Damaska leta 2013.

Izrael je sicer po padcu sirskega režima tudi poslal svoje enote na tamponsko območje na vzhodu zasedene Golanske planote, kar je zunanji minister Gideon Sar označil za omejen in začasen ukrep, sprejet iz varnostnih razlogov. Je pa izraelska vojska danes zanikala poročila, da njeni tanki napredujejo proti Damasku. "Sile so nameščene znotraj varovalnega pasu in na obrambnih točkah blizu meje, da bi varovale izraelske meje," je na omrežju X še zapisal tiskovni predstavnik vojske Avičaj Adrae.

Posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen je medtem Izrael pozval, naj ustavi bombardiranje Sirije. "Še vedno smo priča izraelskim premikom in bombardiranju sirskega ozemlja. To se mora ustaviti," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ženevi.

Vse več držav napoveduje zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil

Državam, ki so zaradi negotovih razmer v Siriji napovedale zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil, so se pridružile nove, med njimi, Italija, Hrvaška in Velika Britanija. Kako bo ravnala Slovenija, še ni jasno.

Italija je odločitev o zamrznitvi obravnave prošenj za azil objavila v ponedeljek zvečer. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je danes pojasnil, da je ta odločitev začasna. "Vlada se je odločila začasno ustaviti prošnje za azil, ker je treba razumeti, kaj se dogaja," je dejal na televiziji Rai3 in dodal, da še naprej spremljajo razmere. Po njegovih besedah zdaj, ko je državljanske vojne v Siriji konec, ni nevarnosti, da bi v Italiji prišlo do nezakonitega migracijskega toka iz Sirije ali terorizma, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Obravnavanje prošenj za azil sirskih državljanov je začasno ustavila tudi Hrvaška, je v ponedeljek povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović. "Notranje ministrstvo je pristojnim službam naročilo, da tudi mi začasno ustavljamo obravnavo prošenj za azil sirskih državljanov, dokler ne bo odločitve glede tega na ravni EU," je pojasnil novinarjem po poročanju hrvaških medijev. "Vsi upamo, da bodo razmere v Siriji omogočile, da se Sirci vrnejo v domovino, kar je po mojem mnenju v interesu vseh," je še dejal Božinović.

Odločanje o azilu za sirske državljane je v ponedeljek ustavilo tudi Združeno kraljestvo. "Ne moremo presojati o prošnji za azil, če je država, iz katere bežijo, tako nemirna, in če je režim, pred katerim so pobegnili, izginil," je danes za BBC Radio 4 povedala Angela Eagle z britanskega notranjega ministrstva. Je pa poudarila, da London za zdaj ne načrtuje deportacij v Sirijo, saj so razmere tam spremenljive.

Zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil so pred tem v ponedeljek med drugim napovedale Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska, Norveška ter Francija. 

Bruselj članice poziva k upoštevanju pravil EU pri obravnavi prošenj Sircev za azil

Države članice Evropske unije morajo pri obravnavi prošenj za azil upoštevati pravila EU, pa so danes povedali na Evropski komisiji. Vsako prošnjo je treba obravnavati posebej, pri čemer pa pravila EU omogočajo tudi preložitev obravnave, so pojasnili.

"Odločanje o prošnjah za azil je v pristojnosti držav članic. Vendar pa je pomembno tudi, da pri sprejemanju odločitev upoštevajo pravila EU na tem področju," je danes dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Stefan de Keersmaecker. Poudaril je še, da je treba vsako prošnjo obravnavati posebej.

Evropska zakonodaja sicer v primeru sprememb položaja v državi, iz katere prihaja prosilec, članicam omogoča preložitev obravnave. To morajo zaključiti v šestih mesecih od vložitve prošnje, pri čemer lahko to obdobje podaljšajo za največ devet mesecev. V primeru ponovne ocene razmer v državi izvora lahko odložijo tudi zaključek obravnave. Razmere lahko preučijo na vsakih šest mesecev, vendar pa tudi v tem primeru azilni postopek lahko traja največ 21 mesecev, je pojasnil de Keersmaecker.

Ob tem je opozoril, da se v Siriji, kjer so v nedeljo uporniške skupine strmoglavile režim predsednika Bašarja al Asada, razmere zelo hitro spreminjajo in da jih je treba zato pozorno spremljati. Ponovil je, da po mnenju komisije trenutno razmere ne omogočajo prostovoljnega, varnega in dostojnega vračanja v državo v skladu s standardi urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR).