Anne Hidalgo je vodila Pariz, zdaj bi še državo

Anne Hidalgo, 62-letna hči španskih priseljencev, ki so v Francijo pobegnili pred diktaturo Francisca Franca, je leta 2014 postala prva ženska na čelu Pariza. Svoj vzpon od skromnih začetkov v stanovanjskem naselju mesta Lyon je pripisala moči Francije, da otrokom pomaga premagati razredne predsodke. "Želim, da imajo vsi otroci v Franciji enake možnosti, kot sem jih imela jaz," je dejala, kandidaturo pa napovedala v mestu Rouen na severozahodu države.

Hidalgova je favoritka za kandidatko socialistov na volitvah. Ankete sicer trenutno kažejo, da bi v prvem krogu predsedniških volitev, ki bo potekal aprila, zbrala le od sedem do devet odstotkov glasov, če bo izbrana za kandidatko socialistov.

Sicer pa omenjena političarka velja za polarizirajočo osebnost. Njena kampanja, s katero si prizadeva, da bi v Parizu zmanjšali število avtomobilov in ozelenili mesto, je razdelila prebivalce prestolnice.

V predsedniški boj se podaja tudi Marine Le Pen 

Kmalu zatem, ko je Hidalgojeva oznanila svojo kandidaturo, je to v mestu Frejus na jugu Francije storila tudi voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen, ki se bo za položaj potegovala že tretjič. Ob tem je vodenje stranke za čas predsedniške kampanje predala svojemu mlademu namestniku Jordanu Bardelli.

53-letna Le Penova je privržencem obljubila, da bo očistila "dele Francije, ki so bili talibanizirani", s čimer se je sklicevala na prisotnost radikalnih islamistov v nekaterih stanovanjskih naseljih v po državi. Prav tako se je postavila na stran protestnikov, ki se borijo proti uvedbi covidnega potrdila. Uporabo potrdila je označila za nesorazmerno kršitev pravice do svobode. 

Po njenem mnenju predsedniške volitve "ne bodo le izbira družbe, kot so bile prejšnje volitve, ampak izbira civilizacije ".

Leta 2022 bosta samo dve možnosti, je dejala: bodisi redčenje Francije z migracijskim potopom bodisi preskok, ki bo Francijo pripeljal v tretje tisočletje na temeljih ideje o naciji.

Analitiki so ob tem opozorili, da si francoski volivci po dveh neuspelih kampanjah La Penove v letih 2012 in 2017 morda želijo novih kandidatov. Kandidaturo La Penove bi lahko ogrožala kandidatura pripadnika skrajne desnice, spornega televizijskega strokovnjaka in avtorja Erika Zemmourja, saj se pojavljajo ugibanja, da naj bi nameraval tudi on oznaniti svojo kandidaturo.