Vprašanje financiranja 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za obdobje 2026-27 je bilo v ospredju zadnjega letošnjega vrha EU, pri čemer so imeli voditelji sedemindvajseterice na mizi dva predloga. Eden od teh je predvideval uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki mu je bilo naklonjenih več držav članic.
Po večurni razpravi predsednikom držav in vlad članic EU ni uspelo doseči dogovora o tem, so se pa dogovorili, da bo unija posojilo financirala z zadolževanjem na kapitalskih trgih. Poroštva za posojilo, pri katerem Madžarska, Slovaška in Češka ne želijo sodelovati, bodo tako zagotovljena iz proračuna EU in jih ne bo treba zagotoviti državam članicam.
"Imamo dogovor," je na družbenem omrežju X po vrhu sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. "Zavezali smo se, izpolnili smo," je še zapisal Costa. Kot je dodatno pojasnil kasneje na novinarski konferenci, bo EU zagotovila posojilo, podprto s proračunom EU. To bo naslovilo nujne finančne potrebe Ukrajine, Kijev pa bo to posojilo odplačal šele, ko mu bo Rusija plačala vojno odškodnino. "Unija si pridržuje pravico, da za odplačilo tega posojila uporabi zamrznjena ruska sredstva," je pojasnil Costa.
Voditelji so hkrati Evropski komisiji naložili, naj nadaljuje delo na posojilu Kijevu na podlagi uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen, ki je bila sicer bolj naklonjena uporabi premoženja ruske centralne banke, je bila zadovoljna z doseženim. "Dosegli smo dogovor, s katerim lahko pokrijemo finančne potrebe Ukrajine za naslednji dve leti," je dejala po koncu vrha EU.
Spomnila je, da je Evropska komisija predlagala dve rešitvi, obe pravno utemeljeni in tehnično izvedljivi. Države članice so se odločile podpreti zadolževanje EU na kapitalskih trgih. "To bomo storili na podlagi okrepljenega sodelovanja," je pojasnila von der Leyenova.
Zelenski: Finančna podpora EU krepi odpornost Ukrajine
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je EU za finančno podporo Ukrajini že zahvalil. "To je pomembna podpora, ki resnično krepi našo odpornost. Pomembno je, da ruska sredstva ostanejo zamrznjena in da Ukrajina prejme jamstvo za finančno varnost za prihodnja leta," je na družbenem omrežju X zapisal Zelenski. EU se je zahvalil za odločitev in za enotnost ter dodal: "Skupaj branimo prihodnost naše celine."
Zelenski je sicer skušal evropske kolege v Bruslju prepričati v uporabo zamrznjenega ruskega premoženja in še pred vrhom dejal, da bo brez pozitivne odločitve za Ukrajino nastal velik problem. Uporabi ruskih sredstev je naklonjen bolj kot drugim možnostim, ker da Rusiji "daje vedeti, da je kriva".
Rusija zadovoljna, ker EU ni dosegla dogovora o uporabi ruskega premoženja
Posebni ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je medtem izrazil zadovoljstvo, da vrh EU ni dosegel dogovora o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za finančno pomoč Ukrajini.
"Pravo in zdrav razum sta za zdaj zmagala," je razplet vrha EU na Telegramu komentiral Dmitrijev. Kot je zapisal, je ves svet gledal, kako je predsednici Evropske komisije von der Leyenovi in nemškemu kanclerju Friedrichu Merzu spodletelo, da bi druge prisilila h kršenju prava.
Rusija je že večkrat EU opozorila, da bi bila uporaba zamrznjenega ruskega premoženja v EU kraja in zagrozila s povračilnimi ukrepi.
'Zmagala je finančna stabilnost'
Madžarski premier Viktor Orban, ki nasprotuje pomoči Ukrajini, je sporočil, da Madžarska skupaj s Češko in Slovaško ne bo sodelovala pri posojilu.
"Bistvo je, da je po današnjem dnevu naša podpora Ukrajini zagotovljena," pa je dejala danska premierka Mette Frederiksen, katere država je zadnjega pol leta predsedovala Svetu EU.
Uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zaradi pravnih pomislekov najodločneje nasprotovala predvsem Belgija, ki hrani večino sredstev ruske centralne banke. Tam je namreč sedež finančne institucije Euroclear, kjer je shranjenega velika večina od 210 milijard evrov v EU zamrznjenega premoženja Rusije. Belgijski premier Bart De Wever je na vprašanje, ali dogovor pomeni zmago, odgovoril: "Mislim, da je Ukrajina zmagala ... Evropa je zmagala in zagotovo je zmagala finančna stabilnost." Povedal je še, da je teoretično "pripravljen ponovno razpravljati" o načrtu za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, ob tem pa menil, da novi pogovori januarja "niso realistični".
Da je skupno zadolževanje EU "najbolj realistična in najbolj praktična" rešitev, je prepričan tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
Nemški kancler Merz, ki se je močno zavzemal za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, pa je dejal, da odločitev o posojilu pošilja jasen signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da se vojna ne izplača.
Golob z rešitvijo za financiranje podpore Ukrajini zadovoljen
Slovenski premier Robert Golob je bil zadovoljen z rešitvijo. "Sem jo že dopoldne po tihem pričakoval, vendar pa je bilo treba stvari izpeljati, preden bi jo lahko obljubljali," je po zasedanju dejal v izjavi za slovenske medije.
Zamrznjena sredstva ruske centralne banke tako po njegovih besedah ostajajo najmočnejše pogajalsko sredstvo za to, da se v naslednjih dnevih in tednih resno pogovarja o miru v Ukrajini. "Mislim, da je to tudi tisto najbolj pomembno sporočilo. Res si želimo, da v Ukrajini pride čim hitreje do miru, in mislim, da je od danes teh možnosti nekoliko več," je poudaril.
Kot je še povedal predsednik vlade, je glavni namen zamrznjenega ruskega premoženja, da se uporabi za vojno odškodnino oziroma obnovo Ukrajine, ko bo prišlo do miru.
Preložitev podpisa trgovinskega sporazuma z Mercosurjem na januar
Med temami včerajšnjega zasedanja, ki se je zavleklo do današnjih zgodnjih jutranjih ur, je bilo še spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Med drugim so voditelji spregovorili o za soboto načrtovanem podpisu trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki ga bosta zdaj strani preložili za nekaj tednov. To sta zahtevali predvsem Francija in Italija.
"Dosegli smo preboj, ki bo omogočil uspešno dokončanje sporazuma z Mercosurjem v januarju. Potrebujemo še nekaj tednov za naslovitev določenih vprašanj z državami članicami. Z vsemi partnericami iz Mercosurja smo se strinjali, da nekoliko preložimo podpis," je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen povedala po zasedanju Evropskega sveta.
Ob tem se je strinjala s predsednikom Evropskega sveta Costo, ki je dejal, da svet zaradi tritedenskega zamika podpisa sporazuma, o katerem sta se strani pogajali 26 let, "ne bo prav veliko izgubil".
Dogovor z Argentino, Brazilijo, Urugvajem in Paragvajem je po mnenju predsednice Evropske komisije ključnega pomena za Evropo z gospodarskega, diplomatskega in geopolitičnega vidika. "Vsem našim članicam prinaša nove trgovinske in gospodarske priložnosti, z dodatnim nadzorom in varovalkami pa smo vgradili tudi vso potrebno zaščito za naše kmete in potrošnike," je poudarila.
Do preložitve podpisa sporazuma, o katerem sta se strani dogovorili decembra lani, prihaja po tistem, ko sta to zahtevali Francija in Italija. Italijanska premierka Giorgia Meloni je k temu v včerajšnjem telefonskem pogovoru pozvala tudi brazilskega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo, ki trenutno predseduje Mercosurju. Ta je sporočil, da bo predlog preložitve na sobotnem srečanju v Braziliji predstavil kolegom iz drugih članic povezave.
Proti prostotrgovinskemu sporazumu z južnoameriškim trgovinskim blokom je sicer včeraj v Bruslju ob robu vrha EU protestiralo tudi okoli 10.000 evropskih kmetov, vključno z okoli 70 iz Slovenije. Na protestih je prišlo tudi do izgredov, saj so nekateri protestniki v bližini Evropskega parlamenta zakurili ogenj in metali krompir proti policiji, ki se je odzvala z vodnimi topovi in solzivcem.
Sporazum predvideva postopno znižanje carin na uvoz ključnih industrijskih izdelkov iz EU, kot so avtomobili, stroji in zdravila, v Južno Ameriko. Znižale se bodo tudi visoke carine na uvoz nekaterih pomembnih agroživilskih proizvodov iz EU, kot so vino in žgane pijače, čokolada in oljčno olje.
Južnoameriški kmetje pa bodo med drugim v EU lažje izvažali govedino, perutnino in sladkor, a bo uvoz teh dobrin omejen s kvotami. Za občutljive proizvode bodo veljali tudi posebni ukrepi, namenjeni zaščiti evropskega kmetijstva, o katerih sta se Evropski parlament in Svet EU dogovorila v sredo.
Tudi o načrtih za širjenje EU
Med preostalimi pomembnejšimi temami je bila še širitev unije. Voditelji članic so države, ki si prizadevajo za članstvo, pozvali k nadaljevanju prizadevanja za reforme, zlasti na področju pravne države. Vzporedno mora EU postaviti potrebne notranje temelje in reforme, so še zapisali v sprejetih sklepih ob koncu zasedanja, ki je potekalo dan po sredinem vrhu EU-Zahodni Balkan. Voditelji so v sredo v skupni izjavi, ki se ji Srbija ni pridružila, širitev označili za realno možnost.
