Finančna podpora EU Ukrajini še za dve leti

Vprašanje financiranja 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za obdobje 2026-27 je bilo v ospredju zadnjega letošnjega vrha EU, pri čemer so imeli voditelji sedemindvajseterice na mizi dva predloga. Eden od teh je predvideval uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki mu je bilo naklonjenih več držav članic.

Po večurni razpravi predsednikom držav in vlad članic EU ni uspelo doseči dogovora o tem, so se pa dogovorili, da bo unija posojilo financirala z zadolževanjem na kapitalskih trgih. Poroštva za posojilo, pri katerem Madžarska, Slovaška in Češka ne želijo sodelovati, bodo tako zagotovljena iz proračuna EU in jih ne bo treba zagotoviti državam članicam.

"Imamo dogovor," je na družbenem omrežju X po vrhu sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. "Zavezali smo se, izpolnili smo," je še zapisal Costa. Kot je dodatno pojasnil kasneje na novinarski konferenci, bo EU zagotovila posojilo, podprto s proračunom EU. To bo naslovilo nujne finančne potrebe Ukrajine, Kijev pa bo to posojilo odplačal šele, ko mu bo Rusija plačala vojno odškodnino. "Unija si pridržuje pravico, da za odplačilo tega posojila uporabi zamrznjena ruska sredstva," je pojasnil Costa.

Voditelji so hkrati Evropski komisiji naložili, naj nadaljuje delo na posojilu Kijevu na podlagi uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen, ki je bila sicer bolj naklonjena uporabi premoženja ruske centralne banke, je bila zadovoljna z doseženim. "Dosegli smo dogovor, s katerim lahko pokrijemo finančne potrebe Ukrajine za naslednji dve leti," je dejala po koncu vrha EU.

Spomnila je, da je Evropska komisija predlagala dve rešitvi, obe pravno utemeljeni in tehnično izvedljivi. Države članice so se odločile podpreti zadolževanje EU na kapitalskih trgih. "To bomo storili na podlagi okrepljenega sodelovanja," je pojasnila von der Leyenova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je EU za finančno podporo Ukrajini že zahvalil. "To je pomembna podpora, ki resnično krepi našo odpornost. Pomembno je, da ruska sredstva ostanejo zamrznjena in da Ukrajina prejme jamstvo za finančno varnost za prihodnja leta," je na družbenem omrežju X zapisal Zelenski. EU se je zahvalil za odločitev in za enotnost ter dodal: "Skupaj branimo prihodnost naše celine."

Zelenski je sicer skušal evropske kolege v Bruslju prepričati v uporabo zamrznjenega ruskega premoženja in še pred vrhom dejal, da bo brez pozitivne odločitve za Ukrajino nastal velik problem. Uporabi ruskih sredstev je naklonjen bolj kot drugim možnostim, ker da Rusiji "daje vedeti, da je kriva".

Zelenski je medtem danes obiskal Poljsko. V prestolnici Varšavi je po srečanju s poljskim predsednikom Karolom Nawrockim vnovič dejal, da je dogovor o posojilu "velika zmaga" za Ukrajino. Dodal je, da je odobritev teh sredstev pozitivna novica za ukrajinsko prebivalstvo in hkrati signal Rusiji, da se nadaljevanje vojne ne splača, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na skupni novinarski konferenci s poljskim kolegom je Zelenski pozval k enotnosti med Ukrajino in njeno zaveznico Poljsko ter opozoril, da bo Rusija neizogibno napadla Poljsko, če ruska invazija ne bo ustavljena. "Zato je pomembno, da obstajamo, pomembno je, da obstajate vi, da obstajata Ukrajina in Poljska, in pomembno je, da stojimo skupaj," je dodal.

Posebni ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je medtem izrazil zadovoljstvo, da vrh EU ni dosegel dogovora o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.

"Pravo in zdrav razum sta za zdaj zmagala," je razplet vrha EU na Telegramu komentiral Dmitrijev. Kot je zapisal, je ves svet gledal, kako je predsednici Evropske komisije von der Leyenovi in nemškemu kanclerju Friedrichu Merzu spodletelo, da bi druge prisilila h kršenju prava.

Rusija je že večkrat EU opozorila, da bi bila uporaba zamrznjenega ruskega premoženja v EU kraja in zagrozila s povračilnimi ukrepi.

Madžarski premier Viktor Orban, ki nasprotuje pomoči Ukrajini, je sporočil, da Madžarska skupaj s Češko in Slovaško ne bo sodelovala pri posojilu.

"Bistvo je, da je po današnjem dnevu naša podpora Ukrajini zagotovljena," pa je dejala danska premierka Mette Frederiksen, katere država je zadnjega pol leta predsedovala Svetu EU.

Uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zaradi pravnih pomislekov najodločneje nasprotovala predvsem Belgija, ki hrani večino sredstev ruske centralne banke. Tam je namreč sedež finančne institucije Euroclear, kjer je shranjenega velika večina od 210 milijard evrov v EU zamrznjenega premoženja Rusije. Belgijski premier Bart De Wever je na vprašanje, ali dogovor pomeni zmago, odgovoril: "Mislim, da je Ukrajina zmagala ... Evropa je zmagala in zagotovo je zmagala finančna stabilnost." Povedal je še, da je teoretično "pripravljen ponovno razpravljati" o načrtu za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, ob tem pa menil, da novi pogovori januarja "niso realistični".

Da je skupno zadolževanje EU "najbolj realistična in najbolj praktična" rešitev, je prepričan tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Nemški kancler Merz, ki se je močno zavzemal za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, pa je dejal, da odločitev o posojilu pošilja jasen signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da se vojna ne izplača.

Slovenski premier Robert Golob je bil zadovoljen z rešitvijo. "Sem jo že dopoldne po tihem pričakoval, vendar pa je bilo treba stvari izpeljati, preden bi jo lahko obljubljali," je po zasedanju dejal v izjavi za slovenske medije.

Zamrznjena sredstva ruske centralne banke tako po njegovih besedah ostajajo najmočnejše pogajalsko sredstvo za to, da se v naslednjih dnevih in tednih resno pogovarja o miru v Ukrajini. "Mislim, da je to tudi tisto najbolj pomembno sporočilo. Res si želimo, da v Ukrajini pride čim hitreje do miru, in mislim, da je od danes teh možnosti nekoliko več," je poudaril.

Kot je še povedal predsednik vlade, je glavni namen zamrznjenega ruskega premoženja, da se uporabi za vojno odškodnino oziroma obnovo Ukrajine, ko bo prišlo do miru.