"Menimo, da je to pravi trenutek za uvedbo dodatnih ukrepov, saj je predsednik Trump dosegel dogovor, ki ga podpiramo in ki omogoča ponovno odprtje Hormuške ožine," piše v skupni izjavi.
Voditelji, ki se v Évian-les-Bainsu srečujejo na tridnevnem vrhu G7, so se prav tako zavezali, da bodo "povečali dobavo zmogljivosti zračne obrambe, dodatnih sistemov in prestreznikov ter orožja dolgega dosega za Ukrajino ter razmislili o tem, da bi Ukrajini omogočili razširitev licenc za vojaško proizvodnjo v korist Kijeva, ki nujno potrebuje ameriške protibalistične raketne sisteme Patriot".
Trump je namignil tudi, da bi bil pripravljen znova uvesti sankcije proti ruski nafti, ki jih je Washington pred tem začasno ustavil, poroča Euronews. Evropska unija je proti Rusiji že sprejela 21 svežnjev sankcij, zadnjega v začetku tega meseca, ki med drugim cilja na rusko prodajo nafte in tako imenovano "senčno floto".
Evropa je glavna podpornica Ukrajine. Po najnovejših ocenah je od začetka obsežne ruske invazije leta 2022 zagotovila približno 200 milijard evrov celotne vojaške in finančne pomoči, dodatno pa naj bi ta mesec začelo pritekati še 90 milijard evrov posojila. ZDA so prispevale približno 115 milijard evrov celotne podpore.
Putin z voditelji iz jugovzhodne Azije
Srečanja se bodo udeležili voditelji enajstih držav, med njimi Kambodže, Tajske, Vietnama in Singapurja. Potrjeni udeleženci so tudi brunejski sultan, filipinski predsednik, malezijski premier in premier Vzhodnega Timorja, ni pa še jasno ali prihaja kdo iz Mjanmara in Indonezije. Na vrhu naj bi razpravljali o strateških partnerstvih ter morebitnih novih področjih političnega, gospodarskega in humanitarnega sodelovanja, poroča Euronews.
"Danes se soočamo z novim sklopom nalog," je dejal Putin ob začetku vrha. "Med njimi so hitro uvajanje digitalnih rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, ter razvoj odpornih digitalnih platform."
"Pomemben potencial obstaja tudi na področjih energetske in prehranske varnosti, izmenjave naprednih tehnologij ter sodelovanja pri miroljubni rabi jedrske energije, pa tudi v prometu in logistiki," je dodal.
Nepripravljenost Rusije na mir
Vrh skupine G7 je bil uspešen kljub predhodnim mesecem, ki so jih zaznamovala nesoglasja med članicami, je na novinarski konferenci dejal Emmanuel Marcon in zasedanje voditeljev označil kot trenutek "enotnosti, smiselne razprave in pristnega sodelovanja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pojasnil je, da so na vrhu potekale pomembne razprave o vojni v Ukrajini in konfliktu na Bližnjem vzhodu. Voditelji so se po njegovih besedah strinjali, da je treba okrepiti podporo Ukrajini, zlasti na področju zračne obrambe, in da se je razmerje moči v vojni spremenilo.
"(Ameriški) predsednik Donald Trump je, tako kot vsi mi, preprosto priznal, da Rusija danes nima resnične volje za pogovore o miru," je nadaljeval Macron in dodal, da so se dogovorili o zaostritvi sankcij proti Rusiji, navaja britanski BBC.
Francoski predsednik je znova pozdravil dogovor med ZDA in Iranom o končanju vojne, ki da bo prinesel konec gospodarske nestabilnosti.
"Dogovorili smo se, da je prost prehod skozi Hormuško ožino ključni element tega sporazuma," je dejal in spomnil na misijo za zagotavljanje proste plovbe v ožini, ki sta jo za čas po koncu vojne ustanovili Francija in Združeno kraljestvo. Dodal je, da se je približno 20 držav zavezalo sodelovanju v misiji.
Tudi nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni sta izrazila zadovoljstvo z vrhom. Merz je pohvalil konstruktivno vzdušje in zagotovil, da se njegov odnos s Trumpom, ki se je ohladil po nemških kritikah vojne z Iranom, ni poslabšal.
"Nikoli ni prišlo do osebnih napetosti. (...) Nasprotno, glede glavnih tem, o katerih smo razpravljali, je vladala visoka stopnja političnega soglasja," je dodal.
Meloni je medtem zatrdila, da njen odnos s Trumpom ostaja nespremenjen in kot odločno novico označila zbliževanja stališč voditeljev G7, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Zmanjšanje odvisnosti od Kitajske
Voditelji G7 so se zavzeli za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske pri oskrbi s kritičnimi surovinami.
"Odvisnost od Kitajske pri kritičnih surovinah bi se morala do leta 2030 zmanjšati na raven pod 60 odstotkov, nato pa bi se morala postopno še naprej zmanjševati z ambicijo, da čim prej dosežemo 50 odstotkov," so voditelji držav G7 zapisali v skupni izjavi ob koncu vrhunskega srečanja v slavnem letovišču na francoski strani Ženevskega jezera. Kot partnerska država je izjavo podprla tudi Avstralija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kitajska je vodilna svetovna dobaviteljica kritičnih surovin oziroma redkih zemelj, predvsem EU in ZDA pa so močno odvisne od njihovega uvoza. Te surovine so bistvene za sodobno tehnologijo, vključno s pametnimi telefoni, vetrnimi turbinami, električnimi vozili in vojaško opremo.
Kljub obsežnim omejitvam, ki jih je uvedla sama v času zaostrovanja trgovinskih odnosov z ZDA, je Kitajska lani izvoz redkih zemelj medletno povečala za 12,9 odstotka na 62.585 ton.
Poleg tega so voditelji držav G7 danes pozvali velika tehnološka podjetja, naj razvijejo orodja za zagotovitev varnosti mladoletnikov na spletu. "Ponudnike digitalnih storitev pozivamo, naj razvijejo in uporabljajo tehnologijo in sisteme, ki zagotavljajo varne, zaščitene in starosti primerne izkušnje," so navedli v skupni izjavi.
Sprejeli so jo po delovnem kosilu z nekaterimi vodilnimi predstavniki panoge, med katerimi sta bila prvi mož ameriške družbe OpenAI, pod okrilje katere sodi klepetalni robot ChatGPT, Sam Altman in izvršni direktor družbe Anthropic Dario Amodei.
Vse več strokovnjakov namreč opozarja, da so mladoletniki na spletu izpostavljeni vse več škodljivim vsebinam. Mehanizmi, ki naj bi jim preprečevali dostop, pogosto ne delujejo oziroma jih je enostavno zaobiti.
Altman je svetovne voditelje pozval, naj ne predajo nadzora nad umetno inteligenco podjetjem, ki jo razvijajo. Vlade bi morale po njegovih besedah določiti globalne standarde za uvajanje te hitro napredujoče tehnologije.
"Ne prelagajte svoje odgovornosti laboratorijem za umetno inteligenco, kot je moj," je pozval. "Mi razvijamo tehnologijo, državljani svobodnega sveta pa določajo pravila," je dodal.
Skupino gospodarsko najbolj razvitih držav G7 sestavljajo Francija, ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska, na srečanjih sodelujejo tudi vodilni predstavniki EU.
