Alice Weidel je v intervjuju ostro kritizirala trenutno oblast v Nemčiji. "Nočem več, da mi lažejo tisti idioti, ki sedijo tam zgoraj in obljubljajo eno stvar, nato pa počnejo ravno nasprotno. Nemčijo uničujejo. Ali so nesposobni ali pa je to namerno. Gospod Merz je nesposoben," je dejala.
Prepričana je, da CDU/CSU "nikoli več ne bo zmagala na volitvah". Trenutne javnomnenjske ankete v Nemčiji sicer kažejo, da ima AfD do osem odstotnih točk prednosti pred CDU/CSU po vsej državi, medtem ko je bila situacija na lanskih volitvah ravno obratna. V zveznih deželah, kot je Saška-Anhalt, kjer bodo volitve septembra, je razlika med strankama še večja.
Weidelova je ponovno napovedala, da se bo Nemčija v primeru, da AfD pride na oblast, umaknila iz evroobmočja. "Nemčija je bila pred uvedbo evra v bistveno boljšem položaju," je prepričana, češ da je skupna evropska valuta oslabila nemško gospodarstvo in zmanjšala premoženje gospodinjstev.
Kritizirala je tudi nemško migracijsko politiko in napovedala zaprtje nemških meja ter izstop iz schengna. "Zaprli bomo mejo, se umaknili iz schengenskega območja, tako da ljudje, taki kot tisti iz Ceute, ne bodo mogli več prihajati k nam," je dejala.
Zavzela se je za večje število deportacij in manj podeljevanja državljanstev, vključno z vračanjem Sircev, ki niso več upravičeni do statusa zaščite. "V Nemčiji živi 1,3 milijona Sircev. Če bi AfD vladala, bi bili vsi Sirci vrnjeni v domovino," je še povedala.
'Požarni zid' proti AfD
Stranka Alternativa za Nemčijo je bila ustanovljena leta 2013 kot evroskeptična stranka, ki je nasprotovala politiki reševanja zadolženih članic evroobmočja.
V letih po migrantski krizi leta 2015 se je močno premaknila v desno, v središče svoje politike pa je postavila nasprotovanje priseljevanju in islamu, pa tudi bistveno bolj kritičen odnos do Evropske unije.
Na predčasnih zveznih volitvah februarja lani je AfD osvojila 20,8 odstotka glasov, kar je dvakrat več kot leta 2021, in končala na drugem mestu za CDU. S 152 poslanci je postala največja opozicijska stranka v Bundestagu. Druge vodilne nemške stranke so doslej zavrnile koalicijsko sodelovanje z AfD in ohranile tako imenovani "požarni zid" proti skrajni desnici.
V svojem letnem poročilu je nemška obveščevalna služba, ki se uradno imenuje Zvezni urad za varstvo ustave (BfV), ocenila, da je lansko leto 58.700 oseb sodilo v kategorijo potencialnih desnih skrajnežev, kar je 8450 več kot leto prej. Po navedbah AfD je stranka lanskega oktobra štela 70.000 članov. BfV je ocenila, da je okoli 28.000 teh desnih skrajnežev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.