Po njihovem mnenju je kraja, kot se je zgodila v Louvru, "eden največjih strahov muzejskih strokovnjakov", več podpisnikov je v svojih institucijah že doživelo podobne incidente. Kot so zapisali, "muzeji niso ne braniki ne trezorji. Čeprav ustvarjajo varno okolje za umetnost in ljubitelje umetnosti, je njihova resnična vrednost v njihovi odprtosti in dostopnosti."
Izrazili so podporo direktorici muzeja Louvre Laurence des Cars in stopili v bran pariški instituciji kot odprtemu in dostopnemu prostoru.
Med 57 podpisniki pisma so Christophe Cherix iz Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, direktor Britanskega muzeja Nicholas Cullinan, direktorica Van Goghovega muzeja v Amsterdamu Emilie Gordenker in predsednica Fundacije za prusko kulturno dediščino v Berlinu Marion Ackermann.
Spektakularen dnevni vdor štirih zamaskiranih tatov v muzej 19. oktobra je poleg šoka sprožil tudi ostre kritike glede varnostnih ukrepov v Louvru, ki je najbolj znan kot dom Mone Lise italijanskega renesančnega umetnika Leonarda da Vincija.
Francoska policija je v soboto v Parizu prijela dva osumljena. Stara naj bi bila okoli 30 let, prihajala pa naj bi iz severnega predmestja Pariza Seine-Saint-Denis. Operacija za prijetje pa se je, kot je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, začela nenadoma, potem ko so preiskovalci, ki so osumljena spremljali več dni, ugotovili, da namerava eden od njiju pobegniti v tujino, domnevno v Alžirijo.
Sledili naj bi mu in ga aretirali na letališču Roissy-Charles de Gaulle, takoj zatem pa prijeli sostorilca, prav tako na območju Pariza. Oba naj bi bila policiji znana po tatvinah iz preteklosti. Preiskava se nadaljuje, da bi identificirali druge sostorilce in organizacijo, ki stoji za krajo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.