Minus 30, vojska dronov, šola pa pod zemljo: 'Preživeti moramo zimo'

Ko se temperature v Ukrajini spuščajo do minus trideset stopinj, zima ni več letni čas, ampak postane bitka za preživetje. MIlijoni brez elektrike, brez ogrevanja, brez zanesljive oskrbe z vodo, a v nenehnem strahu za življenje. V mestih, kjer so še pred nekaj leti ljudje živeli povsem običajna evropska življenja, danes otroci hodijo v šolo v zaklonišča, bolnišnice delujejo z agregati, stanovanja pa se ob izpadih elektrike in ogrevanja spreminjajo v ledenice.

Medtem ko dogajanje na fronti že mesece pretežno stagnira, je energetska infratsruktura postala osrednje prizorišče vojne. Rakete in droni tako danes ne iščejo več le položajev vojske, temveč elektrarne, transformatorske postaje, toplarne in omrežja. Cilj ni le osvojiti ozemlja, ampak ohromiti in otežiti razmere do te mere, da bi Ukrajinci klonili.

Ukrajina v takšnih razmerah že četrto leto bije bitko za svojo identiteto, suverenost in svobodo, medtem ko diplomacija govori o miru. A kaj za Ukrajino sploh pomeni mir? Na kakšne kompromise je Kijev pripravljen? Ali je trajen mir sploh mogoč, dokler je na čelu Rusije Vladimir Putin?

O tem, zakaj je letošnja zima morda najnevarnejša doslej, zakaj je energija postala orožje in kako danes v resnici živi Ukrajina, smo se pogovarjali z ukrajinskim veleposlanikom v Sloveniji Petrom Bešto.

Nedvomno energetska situacija. Ta vojna je Ukrajincem prinesla neizmerno trpljenje, še posebej otrokom in ženskam. Ljudje trpijo brez elektrike, brez ogrevanja. Medtem ko se mi, skupaj s predsednikom Zelenskim, osredotočamo na pogajanja z Združenimi državami in z rusko pogajalsko stranjo ter vlagamo vse napore v to, da bi čim prej dosegli trajen in pravičen mir v Ukrajini, Vladimir Putin uporablja zelo umazane taktike in napada civiliste, da bi zlomil voljo Ukrajincev.

Vsak dan so ubiti civilisti, večina tarč raketnih in dronskih napadov je civilna infrastruktura, tako stanovanjske hiše kot šole in bolnišnice, predvsem pa, kot rečeno, je to zimo tarča številka ena energetska infrastruktura. In ker je zima izjemno mrzla, so posledice še toliko hujše.

Razlog za to pa je preprost - na bojišču ne napredujejo tako, kot bi si želeli, saj naši vojaki junaško branijo našo državo. Seveda s pomočjo partnerjev, jasno je treba povedati, da Ukrajina sama tega ne bi mogla zdržati brez podpore zaveznikov.

To je zagotovo najhujša in najhladnejša zima v zadnjem desetletju. In Putin poskuša to situacijo izkoristiti.

V običajnih okoliščinah se da ukrajinske zime preživeti brez težav, todaj v zadnjih mesecih je bilo uničenih ali poškodovanih kar do 80 odstotkov energetske infrastrukture oziroma proizvodnih zmogljivosti v Ukrajini. Najhuje je v Kijevu in Harkovu. Polovica prebivalcev Kijeva – to so milijoni ljudi, predvsem otroci in ženske, je brez elektrike in brez ogrevanja. Težko si je to predstavljati, vendar je to dejstvo.

Zato si mi, celotna diplomatska služba po svetu, prizadevamo najti nove priložnosti za zbiranje sredstev, sodelovati z vladami. To počnemo tudi tukaj v Sloveniji. Celotna vojna, celotna odpornost ukrajinske družbe temelji na močni solidarnosti. Borimo se in prepričani smo, da se bomo borili do konca prav zato, ker imamo močno podporo partnerjev in prijateljev, saj je solidarnost temeljna vrednota za vsakega Evropejca in tudi za nas.

Tako Ukrajina tudi med vojno podpira in pomaga drugim državam. Leta 2023 smo denimo pomagali Sloveniji ob poplavah. Kljub vojni so uspeli poslati 50 reševalcev in 20 vozil z nujno opremo, ker je za nas solidarnost ključna vrednota. Pomagali smo tudi drugim evropskim partnerjem ob požarih. Zato upamo, da bodo tokrat partnerji podprli Ukrajino.

Zdaj potrebujemo dve zelo konkretni stvari. Prva je, da lahko slovenska vlada oziroma Slovenija, pomaga z energetskim prispevkom v sklad, ki ga upravlja Evropska energetska skupnost in je zelo učinkovit pri nabavi potrebnih transformatorjev in opreme, ki se nato takoj pošlje v Ukrajino.

Hkrati pa skupaj z našim dolgoletnim partnerjem, Karitas Slovenij, začenjamo posebno akcijo, saj nujno potrebujemo električne generatorje. V tem trenutku je namreč za Ukrajince absolutna prioriteta preživeti to mrzlo zimo.

Skupaj s Karitas bomo ta denar uporabili za nakup generatorjev v Sloveniji, pri slovenskih podjetjih, potem pa jih bomo dostavili v Kijev, ker jih bodo razdelili. Imamo namreč tako imenovane točke solidarnosti, kamor lahko ljudje kadarkoli pridejo in tam dobijo elektriko, ogrevanje in topel obrok. Vsakega Slovenca prosimo, da donira.

Povprečna družina v Ukrajini, v Kijevu, ima elektriko približno pet ur na dan. Zato je veliko Ukrajincev že kupilo akumulatorske sisteme, ki se napolnijo, ko elektrika je, in potem zagotavljajo elektriko, ko je ni. To je eden zelo težkih vidikov vsakdanjega življenja.

Drugi je vsakodnevno bombardiranje. Še posebej zadnje leto je glavni poudarek na bombardiranjih in okrepljenih napadih z droni. Običajen dnevni napad Rusije lahko pomeni 300 do 500 dronov. To je ogromno število dronov. In vsak dron ima zelo veliko eksplozivno moč. Tehnološko hitro napredujejo. Te stotine dronov pošiljajo skoraj vsak drugi dan v različna mesta in bombardirajo energetsko infrastrukturo in ogrevalne sisteme.

Zaradi velike nevarnosti je treba včasih šole urediti kar v zakloniščih. Na primer v Harkovu, mestu, ki je zelo blizu ruske meje, oddaljeno je le 50 kilometrov. Tam ne uporabljajo le dronov dolgega dosega, ampak tudi klasične topniške sisteme in vse drugo. V Harkovu je moral župan vzpostaviti podzemne šole v postajah podzemne železnice. Otroci se morajo že leta šolati pod zemljo. Takšna je naša realnost.

Medtem ko na bojišču branimo in držimo frontno črto, poteka tudi močan pritisk na Rusijo. Ameriški partnerji so videli, da so zelo močne sankcije, ki so jih novembra skupaj z Evropo uvedli proti Rosneftu in Lukoilu, dejansko močno udarile po financiranju vojne.

Dokler targetiramo finančne tokove Rusije, predvsem ko gre za nafto in plin, zadevamo njihovo sposobnost nadaljevanja vojne.

Putin tu izgublja. Izgublja to finančno vojno, ker izgublja vire. Indija je nedavno končno prenehala kupovati rusko nafto. To pomeni, da Putin čez nekaj časa ne bo imel dovolj denarja za nadaljevanje vojne. Upamo, da bo letošnje leto zanje kritično, če bomo vsi skupaj z Evropo še bolj pritisnili na financiranje vojne. To ga bo prisililo, da pride za pogajalsko mizo in podpiše sporazum. Osnutki teh dogovorov so že na mizi.

Evropa je nedavno začela blokirati tudi rusko "senčno floto". To je še ena raven njihovega financiranja vojne. Vse te ladje delujejo nezakonito, imajo številne kršitve mednarodnega prava in običajnega prava.

Združene države so začele zasegati te nezakonite ladje, Evropa tudi, nedavno pa so se odločili še za blokado Baltskega morja, ki je glavna pot za rusko senčno floto.

Skratka, računamo, da bo vse to Putina dovolj hitro pripeljalo za pogajalsko mizo. Vendar moramo najprej preživeti to najtežjo, izjemno mrzlo zimo. To je zdaj zelo pomemben trenutek. In zato upamo, da bodo Slovenci to razumeli in da nas bodo podprli z donacijami.

Borimo se in se bomo borili do konca. Če kaj, nam je ta vojna pokazala, da je vrednota svobode globoko zasidrana v vsakem Ukrajincu. Vsa ta stoletja ruskega imperija, izkoreninjanja ukrajinske kulture in jezika, rusifikacije družbe, sovjetizacije družbe, vnašanja korupcije v samo tkivo naše družbe – vse to je ustvarilo prepričanje, da se družba ne bo pripravljena boriti. A se je na koncu izkazalo, da gre za napačno prepričanje.

Prepričani smo, da bomo Ukrajini prinesli mir. In menimo, da to ni samo boj za Ukrajino in da to ni samo naš boj. Rusija in drugi avtoritarni režimi po vsem svetu opazujejo. Najslabše, kar se lahko zgodi evropski varnosti, je, da Evropa pokaže svojo šibkost in da Putin pokaže, da je dovolj močan. Gre za brutalnega človeka, ki se zatka k genocidu, skuša uničiti cele narode in krši vsa načela mednarodnega prava – če mu uspe v Ukrajini, bo to hud udarec za celoten evropski sistem.

Če berete Putinove članke ali gledate, kaj počnejo na bojišču, in če pogledate Bučo in vsa druga mesta, ki so bila zasedena takoj po agresiji leta 2022, obstaja ogromno dokazov genocida in še naprej jih zbiramo za pravne postopke. Pravica in pravičnost sta za nas ključnega pomena, tudi zato, ker moramo dokazati, da bo vsak agresor plačal in da nobeno dejanje ne bo ostalo nekaznovano. To je ključno načelo mednarodno skupnost in vladavino prava: vsak zločin mora biti kaznovan. In mi gremo zelo aktivno v to smer.

Putin verjame, da ne obstaja ukrajinski narod, da ne obstaja ukrajinska nacija, da obstaja samo ruski narod. In vsak, ki ne podpira njegovega pogleda, mora biti uničen. To je zelo jasno iz njegovih govorov. Vsak, ki ne podpira ideje o ruskem narodu povsod, mora biti izbrisan – civilisti, otroci, kdorkoli. To je največji problem, ker v resnici ni nobene racionalne razlage za vse to, razen njegove vere v te zgodovinske analogije in v ta zgodovinski ruski imperializem.

Kot tudi ni nobene druge racionalne razlage za napad na Gruzijo, napad na Ukrajino, zasedbo Krima in Donbasa, za pobijanje stotisočev ljudi v Ukrajini – ne samo vojakov, ampak tudi civilistov. Ni razloga. Ukrajina nikoli ni načrtovala napada na Rusijo. Ta agresija je samo posledica njegovih, rekel bi, bolnih prepričanj o imperializmu in izjemnosti Rusije. In kadar poskušaš zanikati obstoj drugih narodov in jih želiš izkoreniniti – to je genocid.

Verjamemo, da se niti Putin niti kdorkoli po Putinu v Rusiji ne bo ustavil sam od sebe. Treba jih je ustaviti. Ponovil bom: Putin se ne bo ustavil. Ustaviti ga je mogoče samo z drugo silo. Če pa bo Evropa šibka in bo Ukrajina šibka, bodo naslednje Baltske države, Poljska, Moldavija. Lahko si preberete njegov ultimat iz leta 2021. Zahteval je, da se NATO umakne iz Vzhodne Evrope. To pomeni, da Putin vidi celotno Vzhodno Evropo kot svojo interesno sfero. To je njegova strateška ambicija in to moramo imeti v mislih.

Vojskovanje se je spremenilo v vojno dronov in tehnologij. Ne gre več samo za tanke in oklepna vozila, to je zdaj drugačna vojna. Gre za tehnološko tekmo in tukaj nam gre precej dobro. V Ukrajini smo zgradili nove zmogljivosti obrambne industrije in te zmogljivosti delimo s partnerji po Evropi. Tako tehnološko podpiramo naše partnerje v Evropi in v Natu, da bi bili močnejši in da bi uporabljali naše dronske tehnologije in vojaške taktike. V Evropi se tudi gradi nove tovarne.

Skratka, zelo jasno je, da Rusija vojaško ne more zmagati v tej vojni, ne glede na to, kaj Putin vedno znova govori. To ni mogoče, dokler obstaja solidarnost in dokler Ukrajina dobiva podporo partnerjev. Zato je zdaj svoj fokus preusmeril na civiliste. Ti so zdaj glavna tarča njegovih napadov.

Vojaško lahko branimo svojo državo. To je naša strategija. Seveda bi si strateško želeli osvoboditi vsa naša ozemlja in to bomo prej ali slej dosegli. A v tem trenutku smo realisti. In to je tudi jedro mirovnih sporazumov, ki smo jih izpogajali: začeti moramo tam, kjer je frontna črta danes, in graditi naprej od tam.

Vseh teh dogovorov ne bomo nikoli priznali kot zakonite – priznavamo le status okupacije. Ta ozemlja bodo torej okupirana za nedoločen čas in upamo, da jih bomo prej ali slej lahko mirno dobili nazaj, tako kot se je to zgodilo leta 1989 ob združitvi Nemčije.

V resnici želimo vojno ustaviti zdaj, tam, kjer je, in zgraditi močno obrambo proti prihodnji agresiji. To je morda glavna točka vseh pogajanj in vsega, čemur pravimo konec vojne, mir in podobno: jamstvo, da se takšna agresija ne bo ponovila.

Mi pa bomo zgradili močne obrambne linije – fizične in pravne – ter močno ukrajinsko obrambno industrijo. Ohraniti bomo morali močno obrambno industrijo in močno vojsko s podporo Nata in partnerjev.

Ne, nikoli. In ne gre pozabiti, da Ukrajino v Natu potrebuje tudi Evropa. Danes namreč samo Ukrajina bije to vojno proti tej veliki vojski in je ne izgublja. Ukrajinska vojska je danes tehnološko in po novih taktikah bojevanja, najmočnejša vojska v Evropi. Očitno je, da bo Nato veliko, veliko močnejši, ko bo Ukrajina njegov del. Ukrajina bo takrat ključna opora vzhodnega krila Nata, ki bo ščitila Poljsko in baltske države.

Ljudje morajo razumeti, da se ne borimo za članstvo v Natu kot za cilj sam po sebi. To je preprosto edini način, da ustavimo in odvrnemo Putina – in kogarkoli, ki bo prišel za njim – od ponovnega napada na Ukrajino ali na Nato.

Povsem jasno je, da bo Rusija v nekaj letih po tej vojni obnovila svojo moč. In če Evropa ne bo močna, bodo napadli Nato, to je gotovo.

Evropa postaja močnejša, vendar prepočasi. Tako to vidimo mi. Ne gre več za besede, namene, memorandume, politične geste ali simboliko. Na to moramo pozabiti. Če imaš pred seboj brutalnega agresorja, brutalnega plenilca, kot je Putin, vse to ne deluje. Iluzija je, da se lahko z njim pogajamo ali sklepamo kompromise, ali da lahko z njim sklenemo sporazum.

Razumeti moramo, da dokler bomo govorili in ne bomo ukrepali, se bo iz nas norčeval, ker on tako deluje.

Evropa lahko napreduje samo v smislu dejanj - resničnih virov, resničnih obrambnih proračunov, resnične obrambne industrije, močnejših in sodobnejših vojsk z naprednimi tehnologijami.

Na žalost moramo vsi skozi to. Desetletja smo živeli v miru in smo se na to navadili. A ta mir je bil iluzija. Tega obdobja je konec. Vrniti se moramo na drugo pot – graditi močne vojske, ne zato, da bi "zapravljali denar za vojsko", ampak da bi bili pripravljeni.

Seveda. Smo zdaj sredi globalnih preobrazb – geopolitičnih, finančnih, tehnoloških. Veliko stvari se dogaja hkrati, a tukaj gre za mednarodno pravo in mednarodne institucije. Če je prej obstajal konsenz, da so te stvari pomembne in pomembnejše od vsega, je zdaj to že preteklost. Prilagoditi se moramo novi realnosti. Nova realnost pa je, da velja pravo močnejšega.

Najboljša pot, da se izognemo kakršnemukoli vojaškemu spopadu, je gradnja moči napram plenilskim avtoritarnim režimom.

Povsem očitno je, da moramo najprej zgraditi moč na vojaškem področju, a ne samo tam – tudi na področju dezinformacij, kibernetske varnosti in povsod, kjer bodo še naprej napadali. Verjamem, da je lahko Evropa močna in Ukrajina močna.

To bodo morali raziskati kasneje. O tem bodo govorili zgodovinarji, sociologi, psihologi. Kar zdaj vidimo, je, da so Ukrajinci pokazali izjemno odpornost na vseh področjih življenja. Seveda bodo imeli milijoni Ukrajincev psihološke posledice, posttravmatsko stresno motnjo in podobno. Dolga leta po tej vojni bomo potrebovali psihološko pomoč. Potrebovali bomo veliko mrežo rehabilitacijskih centrov za invalide ...

Po drugi strani pa se bo po mojem mnenju ta odpornost prelila tudi na druga področja. Uspešnejši bomo pri razvoju novih tehnologij, v izobraževanju, v podjetništvu. Naša integracija v Evropo in Nato pa bo te institucije naredila bistveno močnejše in veliko bolj pripravljene, da odvračajo kakršnokoli agresijo plenilskih režimov.