Tujina

Vojna in nemir: na desettisoče mrtvih in na milijone razseljenih v letu 2019

Ljubljana, 02. 01. 2020 09.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Mirko Vorkapić
Komentarji
59

Vojaškim konfliktom po svetu se ponavadi namenja pozornost ob njihovem izbruhu, nato pa, ko ti postanejo zapleteni, dolgotrajni in krvavi, interes, še posebej, ko gre za od zahodnega sveta oddaljene spopade, hitro upade. Daleč od naših oči torej potekajo vojne, ki so v letošnjem letu terjale najmanj 103 tisoč smrtnih žrtev. Gre sicer za manjšo številko kot leta 2018.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V mednarodnem pogodbenem pravu ni prave definicije pojma oboroženega spopada, medtem ko različni učbeniki in vojaški priročniki ponujajo različne opredelitve. Vsi so si vsaj približno složni v tem, da oborožene spopade ločimo na mednarodne in nemednarodne konflikte. Pri prvih gre za uporabo vojaške sile med dvema ali več državami, pri slednjih pa za dalj časa trajajoče oboroženo spopadanje med vladnimi silami in silami ene ali več oboroženih skupin.

Število smrtnih žrtev v oboroženih konfliktih v zadnjih letih sicer upada. Na treh od štirih najbolj krvavih bojiščih – v Siriji, Jemnu in Mehiki, beležijo zmanjšanje smrtnih žrtev. Medtem pa je afganistanski konflikt, ki se s spreminjajočimi glavnimi akterji vleče že od konca sedemdesetih let, v letošnjem letu dobil pospešek. Kljub drugačnim napovedim se je od začetka predsedovanja Donalda Trumpa število ameriških vojakov v Afganistanu povečalo za skoraj 50 odstotkov, s prvotnih devet tisoč na sedanjih 13 tisoč.

Avgusta je bila javnost seznanjena s pogajanji med talibani, afganistansko vlado in ZDA o zmanjšanju števila ameriških vojakov na izhodiščnih devet tisoč, vendar je ameriški predsednik zaradi smrti ameriškega vojaka prekinil pogajanja z največjo uporniško skupino. Pred dnevi so se sicer v javnosti znova pojavile govorice, da Bela hiša razmišlja o umiku 4000 vojakov z bojišča pod Hindukušem.

Spopadi za oblast in proti okupaciji v Afganistanu se nadaljujejo. Večji delež smrtnih žrtev je med civilisti.
Spopadi za oblast in proti okupaciji v Afganistanu se nadaljujejo. Večji delež smrtnih žrtev je med civilisti. FOTO: AP

V času (znova) povečane ameriške prisotnosti v Afganistanu se je zvišalo število smrtnih žrtev. Letos se je namreč povečala aktivnost talibanov, ki trenutno nadzirajo največ teritorija po ameriški invaziji leta 2001. Tako je v letu 2019 po podatkih projekcije ACLED, ki beleži žrtve oboroženih konfliktov, umrlo najmanj 41.735 Afganistancev.

V številke so sicer vključene le smrti, ki so neposredna posledica bojnih spopadov. Tako smrti zaradi posledični suš, lakote in nedelovanja javnih storitev niso vštete.

Afganistanski konflikt je sicer eden najdaljših še trajajočih konfliktov na planetu. Vrata pekla so se odprla leta 1978, ko je puč, ki so ga izvedli afganistanski komunisti, odnesel vlado Mohameda Daouda Khana. Komunistične reforme, ki so vključevale ukinitev dogovorjenih porok, pravice za ženske, povečanje pismenosti in zemljiško reformo, so zamajale temelje plemenske ureditve, kar je povzročilo odpor na ruralnih območjih, kjer so že bile aktivne islamistične skupine, podprte s strani Pakistana. Oster odziv vlade je naletel na splošni upor, ki je zamajal komunistično oblast, zato se je leta 1979 za intervencijo odločila Sovjetska zveza. Spopadi so se nadaljevali tudi po umiku sovjetskih sil, ko so se lokalni plemenski voditelji udarili za oblast v državi.

Američani v Afganistanu že 18 let bijejo vojno, v kateri zmaga ni mogoča.
Američani v Afganistanu že 18 let bijejo vojno, v kateri zmaga ni mogoča. FOTO: AP

Leta 1996 so na oblast s pomočjo Savdske Arabije in Pakistana prišli talibani, ki so razglasili Islamski emirat Afganistana. Zaradi (vsaj posrednih) povezav z napadalci na WTC 11. septembra 2001 so ZDA, skupaj z zavezniki, konec istega leta izvedle invazijo in s pomočjo Severnega zavezništva porazile režim v Kabulu. Toda vojna se je po vseh pričakovanjih nadaljevala in postala najdaljša vojna v zgodovini Združenih držav Amerike. Umrlo je 2300 ameriških vojakov, več kot 20 tisoč je bilo ranjenih. Od začetka afganistanskih vojn konec sedemdesetih let je umrlo več kot dva milijona ljudi.

Vojna v Siriji (2011–)

Val arabske pomladi je leta 2011 dosegel Sirijo, kjer so nasprotniki vladavine Bašarja al Asada zahtevali njegov odstop. Ker je oblast odgovorila s silo, se je upor razširil po celotni državi. Ključno vlogo, poleg Svobodne sirske vojske in kurdskih SDF milic, sta prevzeli skrajno islamistični skupini Al-Nusra in Isis. Asadov režim je pred zlomom rešila ruska intervencija, ki je spremenila razmerje moči na terenu v korist vlade v Damasku. V konflikt so se vmešale številne svetovne in praktično vse regionalne sile, ki v skladu s svojimi interesi podpirajo različne frakcije znotraj Sirije.

Nekatera sirska mesta so izkusila totalno uničenje.
Nekatera sirska mesta so izkusila totalno uničenje. FOTO: AP

Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) je vojna povzročila 570 tisoč smrtnih žrtev ter več kot pet milijonov beguncev, sedem milijonov ljudi pa je bilo razseljenih znotraj države. Po uspehih vladnih sil se je število mrtvih v letošnjem letu več kot prepolovilo; na 10 tisoč. Trenutno še potekajo spopadi za provinco Idlib, prav tako ni izključena nova turška operacija proti Kurdom na severu države.

Mehiška vojna proti kartelom (2006–)

Čeprav gre za asimetričen spopad nizke intenzitete, je vojna, ki jo je leta 2006 mehiška vlada napovedala kartelom zaradi z drogo povezanega nasilja, prinesla le še več nasilja. V spopadih med vojsko, policijo in člani kartelov, kot so Sinaloa, Los Zetas in Jalisco, Tijuana ter številni drugi, je v 13 letih umrlo več kot 115 tisoč ljudi. V vojno so vpletene tudi ZDA, saj po nekaterih podatkih kar 90 odstotkov kokaina v Združene države vstopi skozi Mehiko. K zaustavitvi trgovine z drogo in nasilja niso pripomogle niti aretacije vodij kartelov. V vakuumu moči, ki nastane pod padcu narkošefov, namreč izbruhnejo spopadi za nadzor tihotapskih poti, ki letno prinesejo od 10 do 45 milijard evrov dohodka za kartele.

Vojna mehiške vlade proti kartelom ni obrodila sadov. Nova administracija je napovedala njeno končanje.
Vojna mehiške vlade proti kartelom ni obrodila sadov. Nova administracija je napovedala njeno končanje. FOTO: AP

Leta 2018 je bil na položaj predsednika izvoljen levičarski predsednik Andres Manuel Lopez Obrador. Ena od njegovih predvolilnih obljub je bila zaustavitev vojne proti kartelom. Kljub temu, da uradne izpolnitve obljube še ni bilo, je število žrtev v času njegovega predsedovanja upadlo i dobrih 22 tisoč na 17.608 v letošnjem letu. Kljub temu gre statistično gledano še vedno za tretji najbolj krvav konflikt trenutno.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Jemenska kriza (2011–)

Medtem ko se, vsaj tako kaže, bliža konec vojne v Siriji, je bitka za nadzor Jemna še vedno v polnem zamahu. Leta 2012 so po 33 letih politični nasprotniki uspeli spodnesti predsednika Alija Abdulaha Saleha, njegov naslednik Abdarabuh Mansur Hadi pa ni uspel pomiriti in združiti različnih frakcij v državi. Leta 2014 so hutijski uporniki vdrli v prestolnico Sano in Hadija prisilili k oblikovanju vlade narodne enotnosti, januarja 2015 pa tudi k odstopu. Hutiji so nato razpustili parlament in prevzeli popoln nadzor nad prestolnico. Medtem je Hadi pobegnil v Aden, ki ga je razglasil za novo prestolnico in pozval vse lojalne vojaške poveljnike in člane nekdanje vlade, da se mu pridružijo.

Hadija je podprla Savdska Arabija, ki je sprožila letalske napade na cilje v Jemnu. S tem pa je dokončno izbruhnila državljanska vojna, v katero so se vpletle tudi druge države. Na strani Savdske Arabije sodelujejo Bahrajn, Kuvajt, Katar, Združeni arabski emirati, Egipt, Jordanija, Maroko in Sudan ter domnevno tudi Al Kajda in Isis, logistično podporo pa jim nudijo ZDA in Velika Britanija. Hutije medtem podpira Iran, kar v Teheranu sicer zanikajo. V krvavih spopadih je doslej umrlo od 60 do 83 tisoč ljudi, od tega 20.882 samo v letošnjem letu.

Turško-kurdski konflikt (1978–)

Boj turških Kurdov za neodvisnost vodi Kurdska delavska stranka, njen vodja Ocalan pa se nahaja v turškem zaporu že od leta 1999.
Boj turških Kurdov za neodvisnost vodi Kurdska delavska stranka, njen vodja Ocalan pa se nahaja v turškem zaporu že od leta 1999. FOTO: AP

Zadnje turško posredovanje na severu Sirije, ki ga nadzirajo Kurdi, je le eno od dejanj več desetletij trajajočega konflikta. Kurdi si prizadevajo bodisi za odcepitev bodisi za večjo avtonomijo. V bojih je doslej umrlo več kot 45 tisoč ljudi, letos vsaj 1420. Prvi spopadi so izbruhnili leta 1978, ko je skupina okrog Abdulaha Öcalana ustanovila Kurdsko delavsko stranko (PKK). Prva etapa upora je bila sklenjena leta 1999, ko je PKK razglasila premirje, ki ni trajalo dolgo. Spopadi so se zaostrili leta 2004. Öcalan, ki ga je turškim oblastem izročila ameriška obveščevalna agencija CIA, je leta 2013 Kurde pozval k prekinitvi ognja in mirovnim pogovorom. Dve leti kasneje je PKK, tudi zaradi razmer v Siriji in preteče nevarnosti Isisa, znova odstopila od premirja.

Somalijska državljanska vojna (1991–)

Državljanska vojna v državi na afriškem rogu je izbruhnila po strmoglavljenju vlade Siada Barreja leta 1991 in do danes terjala okrog pol milijona življenj. V naslednjih letih so v vakuumu moči izbruhnili krvavi konflikti za oblast, Somalija pa je kot država praktično propadla. Leta 1992 so v državo prispele modre čelade, a so jo leta 1995 tudi zapustile, ne da bi v Somaliji uspeli vzpostaviti centralno oblast. Sovražnosti so se vsaj delno umirile po ustanovitvi dveh avtonomnih pokrajin na severu države. Kljub temu pa so se spopadi, predvsem na jugu, nadaljevali.

V zadnjih letih sta se v konflikt vmešali tudi Etiopija, ki okupirala večji del juga države in s tem povzročila razmah radikalne milice Al-Šabab, ter Kenija, ki je v letu 2011 po vdoru na ozemlje pod nadzorom omenjene milice ustanovila t. i. tamponsko cono. Leta 2012 je bila naposled ustanovljena centralna vlada, a miru v državi še vedno ni. Letos je umrlo 2637 ljudi, kar je za spoznanje manj kot lani (3952).

Iraški konflikt (2003–)

Zalivska država, bogata z nafto, je nemiren kraj že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in iraško-iranske vojne. Sadam Husein se je že leta 1991 zaradi okupacije Kuvajta zapletel v spopad z mednarodno skupnostjo, a je bilo leto 2003 zanj usodno. ZDA so namreč pod pretvezo obstoja orožja za masovno uničenje v iraških vojaških skladiščih izvedle invazijo na Irak in strmoglavile Huseina. In kot so predvidevali številni analitiki, se s tem vojna ni končala. V času ameriške okupacije so se namreč okrepile uporniške skupine. ZDA so državo sicer uradno zapustile leta 2011, a je kmalu, ob nevarni širitvi Isis, sledila vrnitev ameriške vojske. Trenutno je v Iraku okrog 5000 pripadnikov ameriških oboroženih sil.

Razmere v Iraku se od padca Sadama Huseina nikoli niso povsem umirile.
Razmere v Iraku se od padca Sadama Huseina nikoli niso povsem umirile. FOTO: AP

Islamska država Iraka in Levanta je namreč na severu države uspela doseči velike teritorialne pridobitve, ki jih je spremljalo nasilje nad prebivalstvom. Skupaj je v 16 let trajajoči vojni umrlo 288 tisoč ljudi, lani sicer »le« 1298.

Vojna v Libiji (2011–)

Moamer Gadafi je Libiji vladal od leta 1969 do 2011.
Moamer Gadafi je Libiji vladal od leta 1969 do 2011. FOTO: AP

Libija, še ena tragična zgodba arabske pomladi. Protesti v letu 2011 so privedli do vojaškega posredovanja zveze Nato, smrti dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija in državljanske vojne. Kljub temu, da gre za državo, ki ima največ naftnih rezerv na črni celini, je njena naftna industrija zaradi spopadov in sabotaž praktično uničena.

Haftarjeve enote že od aprila poskušajo zasesti prestolnico Tripoli.
Haftarjeve enote že od aprila poskušajo zasesti prestolnico Tripoli. FOTO: AP

Po padcu Gadafija se za oblast v državi spopadajo različne frakcije. Spopadi so se zaostrili v letu 2014, glavna akterja pa sta izvoljena vlada v Tobruku ter generalni nacionalni kongres v Tripoliju. General Khalifa Haftar, zvest vladi v Tobruku, je aprila letos izvedel ofenzivo na Tripoli, ki se je v prvih šestih mesecih izjalovila. Domove je zapustilo 150 tisoč ljudi. Skupno je v spopadih od leta 2011 življenje izgubilo od 30 do 42 tisoč ljudi, letošnje leto pa je bilo zaradi Haftarjevih ofenziv in drugih spopadov bolj krvavo kot lansko. Umrlo je več kot 2200 ljudi. Leta 2016 je takratni ameriški predsednik Barack Obama priznal, da je nepripravljenost na Libijo po Gadafiju najhujša napaka njegove administracije.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Po svetu sicer potekajo številni oboroženi spopadi, predvsem na afriški in azijski celini. Podobno kot v zgoraj omenjenih primerih gre bodisi za vojne za neodvisnost, politično in gospodarsko moč ter vojne, povezane z interesom regionalnih ali globalnih sil. Konca nekaterim spopadom zaenkrat ni videti. Razlogi za to pa so različni. Medtem ko so nekateri spopadi enostavno pozabljeni, drugod vojna traja, vse dokler imajo glavni akterji v njej svoj interes.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (59)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

graf
12. 06. 2020 08.37
+1
ZDA niti v eni državi kjer se je vpletala v vojne ni uspela vzpostaviti miru ki naj bi bil razlog ( itak) za njihovo agresijo , celo več , med seboj sprte milice so se združile proti njim ! Američani pa skozi okno mečejo na milijarde dolarjev za nesmiselna vojaška posredovanja njihove vojske ! Zgodovina jih očitno ni nič naučila ...
SLOVENEC
02. 01. 2020 18.51
+1
Hej vi wanabe pacifisti. Kdo od vas je pripravljen odstopiti 80% svojega standarda v zameno za mir na svetu? Vse sprašujem one bogate pa tiste na minimalcu. Vojne so gonilna sila kapitalizma. Zaradi vojn živimo nato zaveniki tak ko živimo. Jaz nisem. Sistem je pač tak. Tolči ali bodi potolčen. Dokler mamo mi mir se ne sekiram. To je resnica ki si jo vsak pač noče priznat.
a.kralj1994
02. 01. 2020 19.30
+4
zdej mi pa prosim povej in razsvetli, katera vojna je povrnila ljudem življenje??? ker to, kar si napisal, je tipičen noj z glavo v pesku...ne razumeš kaj je napisal tisti nad tabo, razumeš pa politike, ki so edini krivec za netenje vojn po svetu...kjerkoli...še dobro, da se sam imaš za butca...
ivan res grozni
02. 01. 2020 20.18
+3
Naomi Klein v svoji knjigi Doktrina šoka razkrije strategijo zahoda za svoj razvoj. Je v bistvu sila enostavna. Gre za stalno povzročanje vojn v tretjem svetu. Najprej razvijaš oboroževalno industrijo nato pa služiš z obnovo držav, ki si jih pred tem bombardiral. Prej se je zahod razvijal z izkoriščanjem kolonij, danes z vojnami, ki jih v teh državah začenja ali spodbuja. Ko je ameriško gospodarstvo stagniralo, so se odločili za vojno. Kandidatke za napad so bile Sirija, Iran in Irak. Z glasovanjem so se odločili za Irak.
ahim1225
02. 01. 2020 17.56
-5
Za vse je kriva ZDA in seveda Trump, HA, HA.... Ni treba iskati krivca in komentirati, vse je poznano.
Radoveden
02. 01. 2020 17.05
+9
AVtor tega tendencioznega članka očitno ne ve, kaj je moderna vojna. Moderna vojna se dogaja tu in sedaj v Evropi - terorizem migrantov, ki posiljujejo, koljejo, uničujejo s pomočjo nekih takoimenovanih zagovornikov človekovih pravic. V 21 stoletju imamo asimetrično vojno, kater cilj ni zmaga, temveč ustrahovanje civilistov. To počnejo nelegalni imigranti.
ivan res grozni
02. 01. 2020 20.24
+3
Očitno gledate NoroTV. Teroristi so ubili v Evropi okrog 800 civilistov, ZDA samo v Iraku 600.000. Ameriški vojaki so rušili džamije, urinirali po koranu, posiljevali in ubijali civiliste v stavah za gajbo pira. Rusi podobno v Siriji. Zahod ves čas vdira v muslimanske države in ne obratno. Bush je začel versko vojno proti islamu, ko je trdil in še danes trdi, da mu je bog, krščanski seveda, ukazal napad na Irak. Preverite na spletu pod "God told me."
mes
02. 01. 2020 15.35
+14
Za večino smrti,groze in trplenja je kriva Ameriška hegemonija,zločinci s prefinjenim pokvarjenim zahrbtnim načinom.
glej ovega
02. 01. 2020 15.14
+8
iiin vemo kdo je kriv za vse. AMERIKA... upam,da bom doživel njihov kolaps in gobaste oblake nad njihovimi glavami... so največji teroristi in lopovi tisočletja..lp
pravisprehajalec
02. 01. 2020 15.32
+0
To sta že pokojna Dolfe pa Hirohito upala nekoč....
ivan res grozni
02. 01. 2020 20.29
-2
ZDA in Rusija!!! Rusija nekoliko manj, v skladu s svojimi manjšimi možnostmi. Samo Kalifornija ima brutoprodukt dveh Rusij. Rusi so v zadnjem tednu bombardirali v Siriji (Idlib) samo civilne cilje; bolnice, šole, kolone beguncev. V beg so jih pognali sto tisoč.
graf
12. 06. 2020 08.29
Rusi ne veliko manj , le pompozne niso tako kot ameriške ko njihovi mediji trolajo njihovim ovcam "pravičnosti" njihovih agresij na druge države ...
Blallka
02. 01. 2020 14.18
-6
Afganistan. Tam se očitno bije bitka med ekstremističnimi muslimani, ki jih podpira Pakistan in Savdska Arabija in zmernimi, ki jih podpira Amerika. Pa taki prijatelji so Američani in Arabci. Ja, s figo v žepu. Itak, da ne more biti miru, ker ekstremisti grozljivo Arabija širi ekstremizrem po svetu. Američani pa to gledajo.
Blallka
02. 01. 2020 13.19
-1
Dokler bo svetovno prebivalstvo tako naraščalo, kot v 3. svetu bodo vojne čedalje hujše, ker starih bolezni ni, preživi jih po 10 in rabiš 10 kratno ekonomsko rast, pri vsaki družini, kar je pa praktično brez vojn nemogoče. Lahko je biti neumen, se slepiti bla bla bla. Evropejci izumiramo, mi tega ne razumemo več, ko pa je bilo tako pri nas, je bila pa totalna revščina in še vedno bi bila, če bi imeli po 10 otrok. Garant. Logika je simpl.
Blallka
02. 01. 2020 13.23
-5
In kdor reče, da so večji reveži tisti, ki imajo po 10 otrok in živijo v revščini (povprečno na državni ravni), kot pa tisti, ki imajo po 2 otroka (povprečno na državni ravni) in živijo povprečno življenje je enostavno neumen. O številkah in logiki pa nima pojma. Ampak take bedakee imajo oblastniki najraje.
reakcionar
02. 01. 2020 13.07
+0
Naj lepo vsak, ki priziva vojno dobi poplačano po svojih zaslugah, jaz pravim. Pa bo videl kako je ko dobi na dom trugo od sina vojaka, al pa ko izgubi najbližje v vojni, ki se na koncu izkaže za totalen nesmisel. In nikome ništa. Ampak potem je treba s tem živet naprej. To je šele trpljenje.
brat od Pepeta
02. 01. 2020 12.05
-3
Jao jao bolfenk... prej bodo od lakote pocrkali... lahko se pa mirno k njim odselis... krscanski hipokrat...
fairplayy
02. 01. 2020 11.57
+8
Prevec ljudi je egoisticnih psihopatov zato vojne in unicevsnje lastnega planeta
Bolfenk2
02. 01. 2020 11.53
+1
Dva glavna vzroka vojn sta na svetu. Svetovne velesile predvsem zahod v NATO teroristični organizaciji z ognjem in mečem utira pot zahodnemu kapitalu v nerazviti svet in se predvsem poskuša dokopati do surovin v teh državah. V manjši meri se tega poslužujeta tudi Rusija in Kitajska. Drugi vzrok vojn pa je prenaseljenost prebivalstva v tretjem svetu, ki je posledica pošiljanja humanitarne pomoči v te države. Tisočletja je v teh državah naravna selekcija skrbela, da se niso ta ljudstva preveč razmnožila, zadnja desetletja pa združeni narodi v te države pošiljajo neomejene količine hrane in zdravil, posledica tega pa je, da se je populacija postoterila, da preprosto več nimajo prostora ža življenje in masovno migrirajo v razviti svet. Naslednij veliki spopad, ki nas nažalost čaka zaradi neodgovornih politikov, bo spopad med staroselci in migranti v Evropi. V tem spopadu bomo imeli staroselci bolj slabe možnosti za zmago in preživeje, saj bo prišlekov preprosto preveč, glede na to kako masovno jih neodgovorni politiki spuščajo v Evropo. Preživeli bodo le vzhodnoevropski narodi Madžari, Poljaki, Čehi in Slovaki, ki imajo že danes ničelno stopnjo tolerance do ilegalnih migrantov.
Malinha
02. 01. 2020 12.04
+5
".. posledica pošiljanja humanitarne pomoči," s tem, da ima humanitarnost kot neka vrsta človekoljubnosti "v tretjem svetu" precej drugačne, mestoma celo nasprotujoče koncepte, pojme o človekoljubju, oz. skrbi za bližnjega. Kar je zelo slično zahodni demokraciji in nje uvažanja v tretji svet. Humanitarna demokracija je torej tujek v tretjem svetu, posiljevalska ideologija. Vsekakor je nje etos v veliki meri tudi krščanski.
pravisprehajalec
02. 01. 2020 12.07
+2
Kaj bi bilo šele vojn, če ne bi bilo velesil. Slovenija bi bila že zdavnaj v vojni s Hrvaško....
Malinha
02. 01. 2020 12.14
-3
Ibro, Slovenija ne bi bila v vojni s Hrvaško, saj imamo tebe, ti pa poznaš ogromno južnjakov, verjetno imaš poznanstva na ministrstvih kot Sagesse, tja bi prišel s tvojo svečkarsko bukvarno, ko bi videli nje vsebino, bi tebe in tebi podobnim prepustili samim sebi, ki na vsakem koraku kopljejo lasten grob. Žalujoči? Seveda, ostali.
pravisprehajalec
02. 01. 2020 12.56
-2
@Miško, levičarji ste hitro s sosedi v vojni. Kar spomni se komunistična Vietnam in Kitajsko, pa vojno med komunističnim Vietnamom pa agrarnimi levičarji, Rdečimi Kmeri v Kambodži? Pa spopad med levičarskima velesilama Sovjetsko zvezo in kitajsko leta 1969 na reki Usuri? Baše vas ta vaš izvoz Revolucije, ponavadi najprej k sosedom...
pravisprehajalec
02. 01. 2020 12.57
-2
@Miško, ha, ha, praviš Bob Geldof pa we are the world, napaka in posiljevanje...
brat od Pepeta
02. 01. 2020 13.05
+5
To mors bit pa kar mozganski kerlc, da za vietnamsko vojno obtozis komuniste...
pravisprehajalec
02. 01. 2020 13.10
-4
Vietnamsko Kitajske vojne zagotovo niso zanetili Američani Pepino. Znanja ti manjka...
brat od Pepeta
02. 01. 2020 13.29
+5
aja celo tako... mas prav... povrsen sem.... sele zdaj vidim, da ti kot nek dokaz navajas neke ozemeljske spore sosednjih drzav... ki so trajala najvec en mesec.... pri tem pa, kako tipicno, zamolcis vse drugo...
Malinha
02. 01. 2020 13.33
+1
Ne samo možganski kerlc, kar naprej potegne neke tipe izven konteksta (tokrat nekega zafiksanega Boba), s tem se seveda dela kao razgledanega, češ, jaz pa poznam neke zafiksance. Večinoma to počne kadar ga zbode dejstvo, pred kratkim mi je v takem stilu vrgel nekaj ven o novoletnem koncertu, češ, kaj pa jaz, aristokratek, zakaj tega ne poslušam. Vse tovrstne zadeve pozna skrajno površno, če bi ga recimo povprašal o glasbi Straussa, bi začel naštevati, da je bil desničar in bla bla bla. Seveda, izognil bi se pa sami glasbi. Skratka, ko gluh in slep zase razlaga, da je vseved, potem...
pravisprehajalec
02. 01. 2020 13.53
+0
@Miško, daj začni danes zgodaj piti, da ne boš toliko blebetal....
Malinha
02. 01. 2020 14.02
-1
Kdo kar naprej blebeče in dežura na portalu, pa celo pod članki o vremenu vleče ven komuniste? Morda beli duhovi? Povsem verjetno. In to tvoji, s katerimi si obseden. Pod člankom o vremeni si ti prvi, ki je začel z "rdečimi", kar poglej si. Res si potreben zdravljenja.
pravisprehajalec
02. 01. 2020 14.16
+3
@Miško, ha, ha, da ne boš postal tukaj dežurni "Izganjalec Komunistov"? Gre vendar za frakcijske brate ultralevičarskih organizacij, ki jim pripadaš. Tipa rdeča armada in rdeča fronta...
brat od Pepeta
02. 01. 2020 11.46
-7
laznivi krscanski kljukec. Odseli se v varni poljsko! Kdo ti brani?!
gremonadesno
02. 01. 2020 11.44
+8
Zahodne EU drzave katere so sprejele muslimanske migrante potrebujejo vojsko in vecje stevilo policistov na ulicah med prazniki , na svedskem pokajo bombe skoraj vsakodnevno , medtem so vshodne drzave kot np Poljska varne .
brat od Pepeta
02. 01. 2020 11.07
-6
Prepovedat krscanstva je edina pot do miru..
pravisprehajalec
02. 01. 2020 11.08
+1
krščanstvo bi prepovedl, ker si upate. islama pa ne bi...
brat od Pepeta
02. 01. 2020 11.15
-3
zacet je treba pri glavi. In ne skepaj po sebi. Ce se ti islama bojis, ker so te tvoji mafijski botri v to preprical, je to tvoj problem...
Volga Malek
02. 01. 2020 11.22
+0
@brat ce sejes veter zanjes vihar. Zakaj napadas in krscanstvo mi pa moramo vse tolerirat govorim o LGBTQ spomni se pod clankom o Amaru ? Dvojna merila.
brat od Pepeta
02. 01. 2020 11.27
-1
volga a se hecas? Daj poisci si se enkrat ta clanek in vse ostale o gejih... vi tolerirate? Kaj vi tolerirate??? Dej ne sprenevedaj se. Niti smesno ni. Je bolano.
Malinha
02. 01. 2020 11.41
+0
Volgini starši - Nemci - so sejali veter, poželi pa argentinski vihar. Popolnoma razseljena oseba: na pol Nemka, živela v Argentini, prišla "domov" v Slovenijo. Trojna merila. Pravega doma pač takšna oseba nima, brani pak krščanstvo, verjetno tudi papeža, ki na svetovni dan miru blagoslavlja svoje početje z udarcem, nato se seveda opraviči, da ne bo pomote. Še hujši je svečkarski vseved Ibro Sprehajalćići, enciklopedijo izdajstva trosi kot avreolo nenadomestljive resnice. Eh, ni jim lahko.
pravisprehajalec
02. 01. 2020 12.05
+0
Ni prav da svoje sovraštvo do kristjanov trosiš tam po Filo faksu @miško, kristjani davkoplačevalci te za zato še plačujejo.... Višek perverznosti.
Malinha
02. 01. 2020 12.07
-2
Ibro, čudi me, da nisi omenil Komunistov. Kaj je zdaj to? Je kaj narobe s tabo? Ti je zmanjkalo zalog celo slabega vina? Eh, nič, boš pač moral na Rdeči križ. Nobene perverznosti.
pravisprehajalec
02. 01. 2020 12.59
+2
@Miško, #Ibro, čudi me, da nisi omenil Komunistov# čutim nestrpnost do osebkov mohamedanske veroizpovedi? Prav bi bilo, da te nestrpnosti pustite doma na jugu...
hotchilipoper
02. 01. 2020 11.01
+4
Prepovedat vere,in kar naenkrat bo konec vojn.
pravisprehajalec
02. 01. 2020 11.09
+2
je še svež spomin, ko sta se spopadla delavski socializem in komunizem...
Uporabnik1095190
02. 01. 2020 10.43
+9
Prej kot vojne nas bo ugonobila prenaseljenost in svinjarija,ki jo puščamo za seboj oz. lastna neumnost.
pravisprehajalec
02. 01. 2020 11.11
+4
To je pravi vzrok napetosti v svetu. Eksponentna rast prebivalstva v nerazvitih državah, posledično revščina in nestrpnost...
brat od Pepeta
02. 01. 2020 11.17
-5
pravi razlog napetosti v svetu ste krscanarji s svojo agendo. Mi smo edina prava vera. Mi imamo edini pravico do tega sveta. Itd. Na svetu je se vedno dovolj prostora za vse. Krscanarji pac mislite, da je svet ustvarjen samo za vas.
pravisprehajalec
02. 01. 2020 12.06
+2
Komunisti ste enako mislili Pepe, ko ste obvladovali svet....
Malinha
02. 01. 2020 12.09
-2
Ibro, končno si napisal Komunizem. Kaj pa AntiKomunizem? Nič slavospevov danes?
gremonadesno
02. 01. 2020 10.41
+20
3000 tisoc napadov na cerkve , pokopalisca in krscanske sole v Evropi . Totalna prepoved islama v Evropi , drugace bo vedno huje !
upornik19
02. 01. 2020 10.27
+12
mislm rojeva se več ljudi kot umre ..na tem moramo delat da je več smrti kot rojstva!
sredin?ar
02. 01. 2020 10.00
+33
Če odštejem mehiko kjer se drzava bori proti dilerjem... Se na svetu danes koljejo samo še arabci.
RDPESA
02. 01. 2020 10.29
+13
pravisprehajalec
02. 01. 2020 10.37
+4
@Rpesa, tudi v Bosni so bili. Le zakaj? Nafta?
hotchilipoper
02. 01. 2020 11.02
-4