Vojna izven fronte: Rusija in Ukrajina bitko selita v skladišča

Napadi kažejo na spremembo v načinu vojskovanja: logistična infrastruktura, ki je bila dolgo razumljena predvsem kot civilna podpora gospodarstvu, postaja strateški cilj. Skladišča, distribucijski centri in logistična vozlišča, prek katerih potekajo dobavne verige, lahko z enim samim zadetkom prekinejo oskrbo številnih trgovin in podjetij.

Razsežnost škode v Ukrajini je velika. Po podatkih Ukrainske pravde so ruski napadi doslej uničili več kot 400.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin, kar ustreza površini približno 56 nogometnih igrišč. Med prizadetimi so velika ukrajinska podjetja, kot so Fozzy Group, Rozetka, Epicentr, Biosphera in Nova Poshta, pa tudi številna druga podjetja, ki so svoje blago hranila v njihovih logističnih objektih.

A cilj napadov ni zgolj uničenje posameznih podjetij. Sodobne oskrbovalne verige temeljijo na velikih centrih, zato lahko en zadetek prekine delovanje celotnih trgovskih mrež.

Ruski napadi sledijo ukrajinski kampanji proti ruskim logističnim objektom, med katerimi so bili tudi centri spletnega trgovca Wildberries.

Od 18. julija so ukrajinski brezpilotniki napadli skoraj 20 skladišč tega ruskega "Amazona", poroča Time. Ukrajina jih opisuje kot logistična središča, ki naj bi bila povezana z dobavo vojaških oziroma dvojno uporabnih komponent. Moskva in vodstvo Wildberriesa to zanikata.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prvih napadih dejal, da sta bila v moskovski in tambovski regiji zadeta dva velika logistična objekta, prek katerih naj bi se dobavljale sankcionirane komponente za proizvodnjo brezpilotnikov in navigacijske opreme. Kremelj in ustanoviteljica Wildberriesa sta navedbe zavrnila.

Wildberries je za rusko gospodarstvo pomemben sistem. Gre za enega največjih spletnih trgovcev v državi, ki povezuje ogromno število prodajalcev in kupcev, ima pa tudi lastno finančno vejo WB Bank, ki sodeluje z rusko banko. Prav zato napadi niso zgolj vprašanje uničenih stavb. Posledice se lahko prenesejo na prodajalce, dobavne verige in navsezadnje na ruske potrošnike.

Po oceni ameriškega Institute for the Study of War ukrajinska kampanja proti Wildberriesu povečuje stroške vojne za mala in srednja ruska podjetja, ki so odvisna od platforme, pa tudi za potrošnike. Napadi tako vojno prinašajo v območja in dele ruskega gospodarstva, ki jih je Kremelj želel čim bolj obvarovati pred njenimi neposrednimi posledicami.

Rusija svoje napade utemeljuje s trditvijo, da so bila prizadeta logistična središča, kjer so bili shranjeni izdelki z dvojno rabo oziroma dual-use, to je blago, ki se lahko uporablja tako v civilne kot vojaške namene.

Moskva trdi, da niso napadali civilnih podjetij, ampak logistične centre, kjer naj bi bile komponente za vojaško uporabo. Ukrajina te navedbe zavrača in opozarja, da gre za napade na civilno infrastrukturo.

Prav tu se odpira ena ključnih značilnosti nove faze vojne: meja med civilno in vojaško logistiko postaja vse bolj zabrisana, piše Internazionale.

Velika logistična podjetja prevažajo širok spekter blaga. Njihova infrastruktura je namenjena ogromnemu številu naročil, izdelkov in strank. Če se v njihovih objektih znajdejo tudi izdelki z morebitno vojaško uporabo, lahko Moskva takšne objekte predstavi kot legitimne vojaške cilje. Hkrati pa uničenje teh objektov prizadene bistveno širši krog ljudi in podjetij.

Eden najodmevnejših napadov se je zgodil v noči na peti avgust, ko so ruske rakete in brezpilotniki zadeli več velikih logističnih objektov v Kijevu in njegovi okolici.

Največji ukrajinski zasebni poštni operater Nova Pošta je ostal brez enega od svojih ključnih sortirnih centrov v Kijevu. V napadu so umrli trije ljudje, osem jih je bilo ranjenih. Podjetje je po poročanju Kyiv Post navedlo, da je bilo v napadu uporabljeno kasetno strelivo, in napad označilo za vojni zločin.

Podjetje je navedlo, da je bilo v napadu uporabljeno kasetno strelivo, in napad označilo za vojni zločin proti civilistom. Kljub uničenju centra je Nova Pošta sporočila, da nadaljuje poslovanje po vsej državi.

Napad na kijevski center tudi ni bil osamljen incident. Julija so bili zadeti njeni terminali v Sumiju in Poltavi, poškodovana je bila poslovalnica v Vinici, uničena pa je bila tudi tovorna poslovalnica v regiji Černigov. Podjetje je samo v prvih štirih mesecih leta 2026 izgube zaradi ruskega obstreljevanja ocenilo na približno 7,3 milijona dolarjev oziroma 6,3 milijona evrov.

Posebej ranljivi so veliki distribucijski centri, saj je njihova prednost hkrati njihova največja šibkost. Na enem mestu je mogoče hraniti ogromne količine blaga, od tam pa se oskrbujejo številne trgovine po državi.

To se je pokazalo pri Novusu. Njegov logistični center je utrpel več neposrednih raketnih zadetkov, zaradi česar so njegovo delovanje popolnoma ustavili. Gre za objekt, ki je oskrboval celotno mrežo trgovin podjetja in zavzema približno 40.000 kvadratnih metrov. Novus je zato začel prerazporejati zaloge, da bi trgovine kljub uničenju centra ostale oskrbljene.

Pri trgovski verigi Silpo sta bila poškodovana dva distribucijska centra, v napadu pa je umrlo šest zaposlenih.

Med podjetji, ki so utrpela posebno velike izgube, je tudi Rozetka, eden največjih ukrajinskih spletnih trgovcev.

Njeno skladišče v Brovarih je bilo v noči na peti avgust uničeno s tremi balističnimi raketami. Podjetje je sporočilo, da objekta ni mogoče popraviti. Nekaj dni prej, prvega avgusta, je bil z ruskim brezpilotnikom napaden še en objekt Rozetke v kijevski oblasti. V napadu je umrl en zaposleni, sedem ljudi je bilo ranjenih.

Soustanovitelj Rozetke je dejal, da neposredne izgube podjetja po zadnjih napadih dosegajo več milijard griven in da gre za največje izgube v zgodovini podjetja. Natančnega zneska še niso izračunali. Med možnimi ukrepi pomoči, ki bi jih država po njegovem lahko izvajala, je izpostavil dostopnejše zavarovanje vojnih tveganj, davčne olajšave in ugodna posojila za podjetja, ki morajo po napadih obnoviti poslovanje, piše Ukrainska pravda.

Primer Rozetke kaže, da posledice napadov niso omejene zgolj na neposredno škodo podjetjem. Ukrajinska trgovska podjetja se zato vse bolj obračajo k decentralizaciji. Namesto enega velikega skladišča zaloge razporejajo v več manjših objektov po različnih regijah. Takšen sistem je precej dražji in tehnološko zahtevnejši, vendar zmanjšuje tveganje, da bi en ruski napad podjetje popolnoma ohromil.

Posledice se lahko sčasoma pokažejo tudi pri potrošnikih. Veriga Fora je na primer napovedala zmanjšanje števila promocijskih ponudb za približno teden dni, da bi lažje ohranila stabilno razpoložljivost izdelkov. Nekatere trgovine lahko zaradi reorganizacije logistike začasno občutijo spremembe v ponudbi in razpoložljivosti posameznih izdelkov.

Če je uničeno veliko centralno skladišče, mora podjetje blago preusmeriti drugam, najti nove prostore, spremeniti transportne poti in prilagoditi distribucijo. To poveča stroške in lahko povzroči tudi začasno pomanjkanje določenih izdelkov.

Primer Wildberriesa in ruski napadi na ukrajinska skladišča kažejo isto spremembo v načinu vojskovanja: logistika ni več zgolj podpora vojski, temveč postaja samostojna fronta. Obe strani poskušata nasprotniku povečati stroške vojne tako, da napadata infrastrukturo, ki omogoča delovanje gospodarstva in oskrbovalnih verig.

O poteku sodobne vojne zato ne odloča več le količina orožja na bojišču, temveč tudi sposobnost držav, da ohranijo delovanje ključnih logističnih in gospodarskih omrežij.