'Vojna pride ne glede na to, kolikokrat si zatrdiš, da ne bo'

V bosanski vojni na začetku 90. let je umrlo približno 100.000 ljudi, dva milijona pa je svoje domove zapustilo. Ali so odšli na drugo stran države ali pa jo zapustili. Državljani se zato močno zavedajo, kaj trenutna vojna pomeni za Ukrajince. Hkrati pa se v državi zaradi vojne, ki divja 2000 kilometrov stran, tudi sami soočajo z vse več nesoglasij, poroča Euronews. 

Po ruski invaziji na svojo sosednjo državo v februarju so po BiH zaokrožile fotografije praznih trgovinskih polic in dolgih vrst na upravnih enotah, kjer so Bošnjaki čakali na izdajo potnih listov. Spet drugi so začeli izpraznjevati kleti, da bi jih lahko v primeru napada uporabljali kot zaklonišča. "Za vsak slučaj," si je ponavljala 'povojni moto' večina bošnjaških prebivalcev. 

A ne gre le za to, da je vojna po 30 letih znova zajela evropski prostor. Bošnjake skrbi tudi ruska naveza s Srbijo, njihovim agresorjem izpred 30 let. Njihova vzhodna soseda bi zato lahko spodbudila gibanja bosanskih Srbov, po Ukrajini se proti Rusiji vse pogosteje predstavlja tudi Bosno. Bošnjaki se zato sprašujejo – ali se bo zgodovina ponovila?

'Situacija ni več stabilna'

25-letni Miran Kovačević je prve spremembe v ozračju opazil še pred začetkom ruskega napada, ob koncu leta 2021, ko so starši začeli z nagovarjanji, naj gre na upravno enoto in naroči potni list. "Situacija ni več stabilna. Dogajajo se iste stvari, kot pred tridesetimi leti, čeprav smo si nenehoma ponavljali, da do tega ne bo prišlo," so mu še povedali starši in dodali: "Vojna pride ne glede na to, kolikokrat si zatrdiš, da ne bo." 

Ker se z njim še nikoli niso pogovarjali na tak način, je Kovačević tudi sam občutil strah. A njegova starša sta skovala načrt 'za vsak slučaj številka 2', po katerem bi njun 25-letni sin sam pobegnil na Nizozemsko. Ko se je takoj po napadu na Ukrajino začela omenjati še Bosna, je bilo ozračje doma vse težje. Njegova družina verjame, da so tik pred začetkom konfliktnega obdobja. 

Skozi zgodovino države, kjer prevladujejo trije narodi, srbski, hrvaški in bošnjaški, je Rusija vse večji motilec, predvsem zaradi vse večje povezanosti z etičnimi Srbi. A odnos Rusije in Bosne ni bil od nekdaj tako napet. Rusija je ob koncu vojne leta 1995 s podpisom mirovnega Daytonskega sporazuma v Bosni postala del Sveta za uresničevanje miru, ki je zadolžen za zagotavljanje mirnih odnosov med državama podpisnicama. Moskovske sile so bile prav tako med prvimi članicami Natove mirovne misije po drugi svetovni vojni, takrat so ruske sile celo prišle pod poveljstvo ameriške vojske v bližini Tuzle. 

A ob prelomu stoletja je na oblast prišel Vladimir Putin, z njim pa se je odnos Rusije in Zahoda hitro ohladil. "Po Natovi intervenciji v Bosni je Putin v državah, ki so se začele povezovati z Zahodom, videl idealno priložnost za sejanje zmede," je povedal višji sodelavec in soustanovitelj inštituta Democratisation Policy Council Kurt Bassuener. 

Rusija je svoj vpliv v Bosni močno povečala tudi s prvo invazijo na vzhodne dele Ukrajine in priključitvijo Krima leta 2014, nato je pritisk z glasnim nasprotovanjem odločitvam Urada visokega predstavnika za mir v Bosni in Hercegovini (OHR), ki je bil prav tako ustanovljen leta 1995 po podpisu Daytonskega sporazuma, še stopnjevala. Prav tako so Rusi začeli izrabljati bošnjaške komunikacijske kanale za širjenje svoje propagande, poroča Euronews. "Rusija se v bošnjaške odnose meša že dolgo časa, pritisk pa se je izrazito povečal po priključitvi Krima leta 2014," je bil jasen Bassuener. K nesoglasjem v Bosni je dodatno pripomogla tudi odločitev Zahoda, da se od težav Balkanskega polotoka nekoliko oddalji in umakne v ozadje. 

Poleg tega ima Bosna občutek, da je Zahod na njo kljub zavezništvu že davno pozabil. "Kljub vsem izjavam o enotnosti Zahoda je na primeru Bosne sploh ni videti," je bil še jasen soustanovitelj inštituta. Meni, da zato Rusija sploh nima težke naloge, saj 'zapuščeno' Bosno vznemirja že samo z govoricami in že omenjenimi spremembami. Julija 2021 si je ravno z namenom razširjanja nesoglasij Rusija glasno prizadevala za zaprtje OHR, čeprav njegovi načrti še niso bili uresničeni. Načrt jim seveda ni uspel, saj je zaprtju urada ostalih 13 držav sporazuma nasprotovalo, je pa Rusija dosegla umik debate o implementaciji miru v Bosni iz polletnega poročila Združenih narodov ter s tem s seznama črtala sodelovanje visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino Christiana Schmidta. Z diplomatskim prepirom je tudi prvič odprto zavrnila prisotnost Zahoda v državi. 

Kasneje je Rusija sicer nemire nekoliko umirila, saj se je novembra (sicer nejevoljno) strinjala s podaljšanjem mandata ostalim mirovnim silam pod vodstvom Nata in EU oz. t. i. silam Evropske unije v Bosni in Hercegovini za nadzor nad vojaškim izvajanjem Daytonskega sporazuma oz. operaciji Althea, ki nadzoruje uresničevanje vojaškega dela sporazuma. 

Po februarski invaziji na Ukrajino so v Bosno v okviru sporazuma namestili še več mirovnih sil, število se je povečalo na približno 1100. A pogodbo bo treba novembra znova podaljšati, kar bo Rusiji ponudilo novo priložnost za destabilizacijo razmer. In to bi bilo po mnenju Bassuenerja dovolj. "Nato in Unija se bosta z zapoznelim odzivom v vojno zapletla sama," je prepričan. 

Srbi imajo sebe za "majhne Ruse"

Rusija je odnose v državi pogrela tudi z navedbami, da se srbski del države pripravlja na prevzem, ki naj bi ga popolnoma podpiral tudi Kremelj. Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je tudi začel z govoricami, da si želi majhno državno poklicno vojsko, tako kot državo, razdeliti na tri etnične dele. Z začetkom vojne v Ukrajini je nato načrte ustavil. 

Kljub temu se politična situacija ni izboljšala, državo je junija pretresla nova kriza, saj so se pojavile obtožbe, da naj bi med vojno v 90. letih mirovni predstavnik Schmidt odobril genocid nad Bošnjaki. Protesti proti predstavniku so se začeli po tem, ko je predlagal spremembe v volilni zakonodaji etničnih predstavnikov. "Trenutna kriza v Bosni pa gre na roko Rusiji, saj Zahodu sporoča, da gre za državo, ki se je ne da obvladovati in ki ni zmožna doseči zadanih ciljev," meni Bassuener.

Prav tako je Bosna ena izmed redkih držav, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino, saj naj bi Dodik vse poskuse blokiral. Pri tem naj bi se skliceval na pomembnost ruskega plina, država pa da bo zaradi ukrepov lahko zapadla v energetsko krizo. 

Prav tako Dodik odprto podpira Rusijo, njihove ljudi pa je označil za "dobre ljudi z bogato zgodovino in kulturo".

Sebe v izjavah tudi večkrat posredno imenuje kot edinega, ki se ne želi pridružiti divjanju in histeriji proti Rusiji, s čimer se ima za rešitelja, saj naj jih Rusija le zaradi tega še ne bi uvrstila na črn seznam 'neprijateljskih držav'. Hkrati je še vedno močno povezan tako s Putinom kot drugimi Kremeljskimi predstavniki. Udeležil se je tudi ruskega gospodarskega foruma, kjer se je srečal s Putinom, predsednik pa naj bi ga pohvalil za njegovo zvestobo. 

V Bosni se je Moskva sredi aprila v celoti umaknila iz Sveta za implementacijo miru in zavrnila financiranje njegovih operacij in operacij OHR kljub veljavnim sporazumom, ki zagotavljajo, da mora vsaka od 55 sodelujočih držav prispevati večinoma simboličen znesek.

Rusko veleposlaništvo v državi se je lotilo polemiziranja z izjavami. Pred dvema tednoma se je znašla vpletena v besedno vojno z ameriškimi kolegi, potem ko je veleposlanik Michael Murphy v intervjuju za Radio Free Europe dejal, da Washington "Bosne ne bo prepustil Rusiji". "Rusija v Bosni in Hercegovini ne želi stabilnosti, varnosti, miru in blaginje. To je problem," je dejal Murphy. 

Rusija pa se javno odziva, rekoč, da bo ameriška pomoč razmere v Bosni le še poslabšala. "Videli smo, kako so Združeni narodi 'pomagali' Iraku, Afganistanu, Libiji in Jugoslaviji," so zapisali. 

Dodik, ki je bil predmet več svežnjev ameriških sankcij in bil pred kratkim uvrščen na seznam sankcij Združenega kraljestva zaradi njegovih motečih domačih dejanj, je ponovno blokiral vrsto odločitev predsedstva, vključno z zavrnitvijo sprejetja diplomatskih akreditacij novega nemškega veleposlanika, kar je povzročilo še en mednarodni škandal. Prav tako je Dodik začel s peticijo, s katero želi odstaviti predstavnika bošnjaške vlade Šefika Džaferovića, ki je podpornik Ukrajine. 

Analitiki menijo, da se Dodik pripravlja na bližajoče se volitve, kjer ne bo kandidiral za isti položaj, ampak za predsednika entitete RS v Bosni. Svojo kandidaturo je že napovedal, ob tem pa je še sporočil, da se bo septembra znova srečal s Putinom. Ob tem je potožil, da "sovražnost Bošnjakov otežuje poslovanje z Rusijo". "Ne boste nas ustavili, našli bomo pot, ko bomo postali neodvisna država in glede tega ne boste mogli storiti ničesar," je dejal. 

Anketa, ki so jo v državi izvedli decembra leta 2021, je pokazala, da večina bošnjaških Srbov Rusiji zaupa, približno polovica pa je bila mnenja, da se mora Sarajevo k Moskvi obrniti po pomoč in varnost. 10,7 odstotka vprašanih je zapisalo, da bi se po pomoč obrnili k Uniji. Anketa, izvedena letošnjega maja, je razkrila, da 84 odstotkov prebivalcev popolnoma nasprotuje sankcijam proti Rusiji, še piše Euronews. 

Od začetka ruske agresije so se v državi začele pojavljati tudi demonstracije tistih, ki močno podpirajo Rusijo in Putina, je za Euronews povedal Bursać. Po mestih se lahko najde tudi več grafitov, ki častijo Srbe in Putina, Srbi pa imajo sebe za "majhne Ruse". "Ti ljudje verjamejo v svojo pravljico o deželi, ki je ni, o utopiji, ki naj bi jo ruska agresija nad Ukrajino začela graditi, a povezava Srbije in Rusije v resnici niti ne obstaja," meni banjaluški novinar Dragan Busać.