Tragična zlata mrzlica: Uničili so vse, to je popolno opustošenje!

Britanski Guardian se je na terenu pridružil brazilskim oblastem, ki se borijo za izkoreninjenje nezakonitega rudarjenja, ki pustoši po zaščitenih območjih domorodcev. Množice rudarjev so s krampi in eksplozivom kopale v upanju, da se jim bo pred očmi zasvetilo zlato. Kot pripoveduje Jackson Katiturlu, voditelj avtohtonega ljudstva Nambiquara, katerega vas leži le nekaj kilometrov od tega kaosa na jugozahodu Amazonije, so nezakoniti rudarji 'uničili vse. Uničili so našo naravo.'

Nekega jutra pa je nekoč nezakonito naselje, kjer so bivali rudarji, ostalo zapuščeno. Brazilske varnostne sile, ki so izvajale obljubo predsednika Luiza Lule da Silve, da bo po letih kaosa pod njegovim skrajno desnim predhodnikom Jairjem Bolsonarom izkoreninil nezakonito rudarjenje na ozemljih avtohtonih ljudstev, so namreč 'uvedle red'. Nilton Tubino, vodja operacije za izselitev nezakonitih rudarjev, se spominja, kako so rudarji pobegnili v okoliške gozdove, ko so vojaki konec marca sprožili ofenzivo, da bi ustavili enega najhujših napadov na avtohtona ozemlja v novejši brazilski zgodovini.

Opustošenje nikjer ni bilo tako intenzivno kot v Sarareju – območju savane in gozdov, velikem približno kot Singapur, blizu meje z Bolivijo. Med januarjem 2024 in avgustom 2025 je izgubilo štiri odstotke svojih gozdov. Od začetka zlate mrzlice pred približno petimi leti je bilo uničenih približno 44,8 kvadratnega kilometra površine – skoraj polovica velikosti Manhattna. "To je popolno opustošenje," poudarja Tubino.

Paradoksalno je del razlage za tragedijo Sararéja prav uspeh Lulove kampanje proti nezakonitemu rudarjenju, ki jo je začel po vrnitvi na oblast januarja 2023. Ko je Tubinova ekipa sprožila operacijo odstranjevanja vsiljivcev na bolj znanem avtohtonem ozemlju Yanomamijev, se je del rudarjev preprosto preselil proti jugu v Sararé, kjer so upali, da bodo lahko nadaljevali delo daleč od oblasti.

Pomemben dejavnik je tudi skokovita rast cen zlata, ki so dosegle rekordne vrednosti zaradi svetovne nestabilnosti, ki jo je sprožila politika Donalda Trumpa in njegova nepredvidljiva zunanja politika. Cena zlata, Trump – vse to ima neposreden vpliv po vsej Amazoniji, je dejal Tubino. Po njegovem mnenju obstaja jasna povezava med svetovnimi pretresi in uničevanjem gozdov okoli njega, saj vlagatelji v času negotovosti iščejo varno zatočišče za svoj kapital.

Novinarji britanskega časnika so z vladnimi silami preživeli dva dni na ogledu opustošenja v Sarareju. Iz helikopterja je bil obseg uničenja še posebej očiten. Čez nekoč bujno zeleno pokrajino so se raztezale navidez neskončne rjave brazde, posejane z bazeni stoječe bronasto obarvane vode, onesnažene z živim srebrom, ki ga rudarji uporabljajo pri ločevanju zlata.

"To je popolna puščava. Tukaj sem se rodil in odraščal. Ko sem to videl, preprosto nisem mogel verjeti," je dejal Katiturlu. Opisal je, kako so bile reke na njihovem ozemlju zastrupljene, divje živali pa so pobegnile zaradi nenehnega hrupa glasbe in eksplozij.

Oborožene kriminalne skupine sekajo dragoceni deževni gozd, da bi izkoristile rekordne cene zlata, ugotavljajo raziskovalci. Nezakonita zlata mrzlica je v perujski Amazoniji izkrčila že 140.000 hektarjev deževnega gozda. Kot opozarjajo, se stanje le zaostruje, saj se tuje oborožene skupine premikajo v regijo, da bi izkoristile rekordne cene zlata. Žrtvi sta padla drevesa in zastrupljene reke. Avtohtoni prebivalci pa prihajajo v spore z oboroženimi rudarji.

Od leta 1984 je bilo v Peruju posekanih približno 140.000 hektarjev gozda, da so 'sčistili' površine za rudarjenje zlata, uničevanje okolja pa se hitro širi po vsej državi, ugotavljata organizaciji Monitoring of the Andean Amazon Project (MAAP) in Conservación Amazónica. Zlata mrzlica zastruplja tudi vodne poti v državi. Nezakoniti rudarji namreč uporabljajo plavajoče stroje, ki uničujejo rečne struge, za seboj pa puščajo strupeno živo srebro, ki se uporablja za pridobivanje zlata iz usedlin, piše Guardian.

"Zastrupljajo naše reke – to je voda, ki jo pijemo," opozarja Roberto Tafur Shupingahua, predstavnik obrečnih skupnosti. Opisal je, da so lokalne skupnosti pred 40 dnevi začele rudarjem preprečevati napredovanje po reki Tigre v Loretu, kar je privedlo do spopadov z oboroženimi iskalci zlata. "Nimamo druge izbire, kot da se borimo nazaj, vendar smo sami. Država nam noče pomagati," je opozoril.