Posledice vojne se čutijo tudi v Evropi, cene naraščajo povsod

"Zdaj smo priča regionalnemu konfliktu z nenamernimi posledicami. In njegovi učinki so danes že realnost - pri energiji, v finančnem sektorju, v trgovini in prometu ali migracijah," je predsednica Evropske komisije dejala na današnjem srečanju z veleposlaniki držav članic EU v Bruslju.

Von der Leyen je veleposlanike nagovorila pred današnjo videokonferenco z voditelji bližnjevzhodnih držav, ki jo gostita s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo v luči vojne v Iranu in se je začela okoli poldneva.

"Naši državljani so ujeti v navzkrižnem ognju. Naši partnerji so napadeni," je še opozorila von der Leyen, pri čemer je omenila iranski dron, ki je nedavno zadel britansko oporišče na Cipru.

Obenem je poudarila, da si iransko ljudstvo zasluži svobodo in pravico, da odloča o svoji prihodnosti, "četudi vemo, da bo to med vojno in po njej polno nevarnosti in nestabilnosti".

Von der Leyen je tudi dala jasno vedeti, da "ne bi smeli točiti solz za iranskim režimom, ki je povzročil smrt in zatiranje lastnega ljudstva".

Predsednica je spregovorila tudi o vojni v Ukrajini in ob tem zagotovila, da bodo izpolnili zaveze glede posojila v višini 90 milijard evrov Kijevu, ki ga blokira Madžarska, saj je "ogrožena naša verodostojnost - in še pomembneje, naša varnost".

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je na srečanju z veleposlaniki EU omenila rusko podporo Iranu proti ameriško-izraelski operaciji, pri čemer jo je označila za pričakovano.

"Poročila, da Moskva in Iran sodelujeta pri napadih na ameriške vojake, ne bi smela biti presenečenje," je dejala Kallas, pri čemer se je odzvala na medijska poročila, po katerih Rusija zagotavlja Iranu informacije o lokacijah in gibanju ameriških sil ter potencialnih tarčah na Bližnjem vzhodu.

V razmerah, ko so se cene nafte zaradi vojnega konflikta na Bližnjem vzhodu prvič od ruske invazije na Ukrajino pred štirimi leti povzpele nad 100 dolarjev za 159-litriski sod, tako Evropska komisija miri, da težav z oskrbo z nafto v članicah EU trenutno ni.

"V Evropi ni neposrednega pomanjkanja nafte. V skladu z našimi pravili morajo imeti vse države članice 90-dnevne zaloge," je danes zagotovila tiskovna predstavnica Evropske komisije Anna-Kaisa Itkonen.

Voditelji članic skupine G7, ki jo sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska naj bi medtem danes prek konferenčne povezave skupaj z direktorjem Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatihom Birolom razpravljali o morebitni sprostitvi naftnih rezerv, poroča Financial Times.

Gre za rezerve članic IEA, ki so del skupnega sistema odzivanja na krizne razmere na naftnem trgu. IEA je bila pred 50 leti ustanovljena v odziv na takratno veliko naftno krizo.

Po neuradnih informacijah Financial Timesa države razmišljajo o sprostitvi 300-400 milijonov sodov od skupaj 1,2 milijarde sodov rezerv.

Kot je pojasnil komisar, bodo gospodarske posledice bližnjevzhodnega konflikta za Evropo in svet odvisne predvsem od tega, koliko časa bo trajal in koliko se bo razširil po regiji.

"Če bo konflikt omejen v nekaj tednih, lahko pričakujemo, da ne bo imel večjega vpliva na svetovno in evropsko gospodarstvo. Če se bo zavlekel - z motnjami pomorskega prometa v Hormuški ožini in napadi na energetsko infrastrukturo v zalivskih državah -, pa bi se lahko končalo z velikim stagflacijskim šokom v svetovnem in evropskem gospodarstvu z višjimi cenami energije," je pred zasedanjem evrske skupine pojasnil Dombrovskis.

To bi po njegovih besedah povzročilo širšo inflacijo, motnje v dobavnih verigah, negativno pa bi vplivalo tudi na zaupanje. Obenem bi prišlo do zaostritve pogojev financiranja, je dodal komisar.

Vojna na Bližnjem vzhodu, ki jo je konec februarja sprožil ameriško-izraelski napad na Iran, na gospodarstvo vpliva predvsem prek motenj v dobavah energije in visokih cen energentov, o čemer bodo danes na zasedanju v Bruslju razpravljali finančni ministri vseh članic EU.

Kot je povedal Dombrovskis, bodo govorili o možnih odzivih, o katerih je komisija že opravila razmislek. Kot enega od možnih ukrepov je omenil sprostitev naftnih rezerv, o čemer so danes razpravljali finančni ministri skupine G7.

Vodja evroskupine Kiriakos Pierakakis je pojasnil, da bodo ministri članic EU razpravljali tako o kriznem odzivanju na dogajanje, povezano z vojno na Bližnjem vzhodu, kot o dolgoročnih reformah na energetskem področju. Poudaril je, da je unija orodja za odzivanje na energetsko krizo razvila po ruskih invaziji na Ukrajino leta 2022, vendar pa jih bo treba prilagoditi.

Ministri o vplivu cen energentov na evrsko gospodarstvo razpravljajo, medtem ko se je vojna med ZDA, Izraelom in Iranom, ki je prizadela celotno regijo, prevesila v drugi teden. Evropa zaenkrat posledice občuti predvsem na gospodarskem oziroma energetskem področju, saj je Iran zaprl za prevoz energentov ključno Hormuško ožino.