V nedeljo sta bili v Hormuški ožini zadeti vsaj dve ladji, ena ob obali Omana in druga ob obali Združenih arabskih emiratov, je sporočila britanska agencija za pomorsko varnost UKMTO. Iranska državna televizija je poročala, da je bil zadet tanker z nafto, ki se je po poskusu "nezakonitega prehoda skozi ožino potopil".
"Tanker MKD VYOM, ki pluje pod zastavo Maršalovih otokov, je napadel brezpilotni čoln 52 navtičnih milj od obale governata Mascat. Tanker je prevažal približno 59.463 ton tovora," so sporočili iz državnega centra za pomorsko varnost. Dodali so, da je izbruhnil požar in je prišlo do eksplozije v glavni strojnici, pri čemer je umrl en član posadke, indijski državljan.
Več velikih ladijskih družb je že sporočilo, da se zaradi tveganja, ki ga predstavlja vojaški konflikt v regiji, izogibajo Hormuški ožini. V takšnih razmerah postanejo stroški zavarovanja previsoki, je povedala Amena Bakr iz podjetja za trgovinske analize Kpler.
Hormuška ožina velja za najpomembnejšo pomorsko pot za nafto na svetu. V letu 2024 so prek nje prepeljali v povprečju 20 milijonov 159-litrskih sodov nafte dnevno, podobno velja tudi za lani. Poleg surove nafte pa prek ožine prepeljejo tudi eno petino vsega utekočinjenega zemeljskega plina na svetu. Ta prihaja predvsem iz Katarja.
Z blokado Hormuške ožine tako na svetovnem trgu zmanjka 20 milijonov sodov nafte dnevno, kar ogroža energetsko varnost predvsem azijskih držav. Več kot 80 odstotkov nafte, ki dnevno prečka ožino, je namreč namenjene v Azijo, zlasti na Kitajsko, v Indijo, na Japonsko in v Južno Korejo.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je februarja ocenila, da svetovno povpraševanje po nafti znaša 104,87 milijona sodov na dan.
Z vidika preskrbe z energenti je torej Hormuška ožina bolj pomembna za Azijo kot pa za Evropo. Vseeno pa to ne pomeni, da konflikt ne bo imel vpliva na evropski trg. Nafta ima namreč globalno ceno in vsako povečanje tveganj v Hormuški ožini se hitro prenese ne le na njeno ceno, pač pa tudi na stroške prevoza, rafinerijske marže in višino zavarovalnih premij.
Še posebej je od preskrbe z nafto, ki prihaja prek Hormuške ožine, odvisna Kitajska, katere uvoz je lani znašal rekordnih 11,6 milijona sodov dnevno. Po tej poti pride v državo kar približno 50 odstotkov nafte, vsaka motnja v dobavi pa pomeni tveganje za industrijsko proizvodnjo in nacionalna elektroenergetska omrežja. Zato bi lahko letos prišlo do skrčenja obsega bruto domačega proizvoda Kitajske.
Pomembno vlogo pri oskrbi Kitajske z nafto ima Iran. Peking uvozi približno 90 odstotkov iranske surove nafte, ki je predmet mednarodnih sankcij. Prodaja poteka po znižani ceni in pogosto pod drugimi nazivi, da bi se izognili ameriškim sankcijam, plačila pa so izvedena v kitajskih juanih.
Iran ima četrte največje dokazane rezerve nafte na svetu, kar predstavlja približno devet odstotkov celotnih zalog. Pred njim so le Venezuela, Savdska Arabija in Kanada. Država je četrta največja proizvajalka nafte v okviru Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Razpolaga tudi s približno eno šestino svetovnih zalog zemeljskega plina na svetu.
Nezmožnost prečkanja Hormuške ožine vpliva tudi na druge vrste ladijskega tovora. Po podatkih podjetja Kpler se skozi to ozko plovno pot prepelje 33 odstotkov svetovnih gnojil, vključno z žveplom in amoniakom. Za ta tovor ni primernih alternativ ladijskemu prevozu, poleg tega se velik del gnojil proizvaja z uporabo ogromnih količin plina ali nafte, zato bi lahko rast cen nafte imela učinek domin na cene gnojil.
Prav tako negotove razmere v ladijskem prometu vplivajo na dobavo tovora na Bližnji vzhod. Ta regija je delno odvisna od uvoza hrane, številne pošiljke pa tja prihajajo prav skozi Hormuško ožino.
