Medtem ko se je cena za sodček nafte v marcu v povprečju gibala okoli 100 dolarjev (84 evrov) in so se cene na bencinskih servisih po vsem svetu občutno zvišale za navadne potrošnike, je največjim naftnim družbam Saudi Aramco, Gazprom in ExxonMobil v tretjem mesecu leta kapnilo za dodatnih 23 milijard dolarjev (19,5 milijarde evrov) izrednega dobička. Do konca leta bodo zaslužili še 234 milijard dolarjev (198,5 milijarde evrov), kaže analiza podatkov Rystad Energy, ki so jih analizirali pri Global Witness.
Na eni strani torej veliki dobički, na drugi vse višje cene goriv za navadne potrošnike. Več držav je, da bi omilile cunami podražitev za potrošnike, znižalo davke na goriva.
Davek na izredne dobičke?
Vse glasnejši so torej pozivi k uvedbi davka na izredne dobičke. Finančni in gospodarski ministri Avstrije, Nemčije, Italije, Portugalske in Španije so Evropsko komisijo že pozvali, naj uvede davek na presežne dobičke energetskih podjetij. Kot razlog so v pismu, naslovljenem na komisarja za podnebje Wopkeja Hoekstro, navedli, da ta podjetja izkoriščajo krizo, ki jo je povzročila vojna v Iranu. Podobne ukrepe so sicer uvedli tudi ob začetku vojne v Ukrajini in v času energetske krize leta 2022.
Prilive od davka bi morali po njihovem mnenju nameniti za financiranje začasnih ukrepov za zmanjšanje bremena za potrošnike in omejitev rasti inflacije, ne da bi pri tem dodatno obremenili proračune držav članic.
Zelence medtem štejejo tudi v Rusiji. Gazprom, Rosneft in Lukoil naj bi do konca leta ustvarili za skoraj 24 milijard dolarjev (20,2 milijarde evrov) vojnega dobička zaradi dogajanja v Iranu. Marca pa so Rusi v primerjavi s februarjem izvoz nafte povečali za kar 50 odstotkov.
Ameriški ExxonMobil naj bi ob nespremenjenih razmerah zaslužil 11 milijard (9,3 milijarde evrov) presežnih dobičkov, Shell pa 6,8 milijarde dolarjev (5,7 milijarde evrov).
Podatki torej kažejo, da bogatijo podjetja, ki so glavni nasprotniki boja proti spreminjanju okoljske politike, opozarjajo pri britanskem Guardianu. Poznavalci pa kot eno večjih zaščit potrošnikov vidijo energijo iz obnovljivih virov. Ob tem opozarjajo, da se globalne krize na eni strani prelijejo v vse manjšo kupno moč potrošnikov in na drugi v ogromne vojne dobičke, ki kažejo na veliko odvisnost od fosilnih goriv. Prav zgoraj omenjeni davek na izredne dobičke bi po ocenah nekaterih analitikov morali uporabiti za pospešitev prehoda na zeleno energijo.
Izraz 'nepričakovani dobiček' se nanaša na nenaden in velik porast dobička podjetja, ki ni posledica njihovih lastnih prizadevanj, inovacij ali večje učinkovitosti, temveč je rezultat zunanjih okoliščin, na katere podjetje nima vpliva. V primeru energetskih podjetij gre pogosto za nenaden skok cen surovin na svetovnem trgu zaradi geopolitičnih kriz, vojn ali naravnih nesreč. Ker podjetja v takšnih razmerah ustvarijo ogromne presežke brez dodatnih investicij, se pogosto pojavijo politične zahteve po njihovi dodatni obdavčitvi, saj se takšen dobiček dojema kot posledica sreče ali izkoriščanja kriznih razmer.
Wopke Hoekstra je nizozemski politik, ki v Evropski komisiji opravlja funkcijo evropskega komisarja za podnebne ukrepe. Njegova glavna odgovornost je usmerjanje evropske politike na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, spodbujanje prehoda na zeleno energijo in doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora. Kot ključna oseba pri oblikovanju podnebne strategije EU se pogosto sooča z izzivi, kako uskladiti gospodarske interese energetskega sektorja s potrebo po hitrejšem prehodu na trajnostne vire energije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.