Vojska v Gvineji Bissau razglasila državni udar

Vodja predsedniškega vojaškega urada v Gvineji Bissau, general Denis N'Canha, je v spremstvu skupine oboroženih vojakov in poveljnikov javno prebral izjavo, s katero so praktično razglasili državni udar.

Pred tem je bilo v bližini predsedniške palače v prestolnici Bissau slišati streljanje, vojska pa je zasedla tamkajšnjo glavno prometnico.

V zahodnoafriški državi so sicer v nedeljo potekale predsedniške in parlamentarne volitve, katerih rezultate naj bi razglasili v četrtek.

N'Canha je napovedal še, da bo vojska zaustavila "celoten volilni proces", začasno prekinila medijsko oddajanje in uvedla obvezno policijsko uro.

Trenutni predsednik Umaro Sissoco Embalo, ki je pred nedeljskimi volitvami veljal za favorita in je že razglasil zmago, naj bi se nahajal v pridržanju blizu generalštaba vojske v središču prestolnice. Vojska je po navedbah AFP potrdila, da so ga aretirali, in da "z njim dobro ravnajo".

Embalo, ki je položaj predsednika Gvineje Bissau zasedel leta 2020, je bil že dvakrat tarča poskusa državnega udara, nazadnje decembra 2023. Kmalu zatem je razpustil parlament, v katerem je imela večino opozicija. Parlamentarne volitve bi morale nato potekati novembra lani, in sicer ločeno od predsedniških, vendar je Embalo takrat zamaknil izvedbo volitev, zaradi česar so mu tako člani opozicije kot civilna družba očitali "institucionalen državni udar".

Embalov mandat se je v skladu z odločitvijo vrhovnega sodišča uradno iztekel v začetku septembra letos, v nedeljo pa so nato vendarle hkrati izvedli predsedniške in parlamentarne volitve, ki pa so, kot kaže, znova privedle do državnega udara.

Gvineja Bissau leži na zahodni obali Afrike, ima približno dva milijona prebivalcev in je ena najmanjših in najrevnejših afriških držav.

Nekdanja portugalska kolonija je neodvisnost razglasila leta 1973. Po začetnem razvoju in blaginji so se razmere v državi drastično poslabšale v začetku 80. let prejšnjega stoletja, od takrat pa se je v Gvineji Bissau zvrstilo več državnih udarov, poskusov državnih udarov in notranjih bojev za oblast, vključno z državljansko vojno v letih 1998 in 1999.