Odmik Pašinjanove vlade od Rusije ter poglabljanje vezi z EU in ZDA so v Moskvi primerjali s koraki, ki so privedli do ruske invazije na Ukrajino. Armenija se v tem kontekstu vse bolj oddaljuje od Rusije, še posebej po izgubi Gorskega Karabaha in umiku ruskih mirovnih sil, kar je oslabilo tradicionalno varnostno vez med državama.
Armenski premier vztraja, da ne želi prekiniti stikov z Rusijo in da nima namena škodovati njenim interesom. Hkrati se je Armenija pod njegovo vlado vse bolj usmerila proti EU in ZDA, kar se kaže tudi v politični podpori Zahoda. V luči volitev sta mu podporo izrazila tako ameriški predsednik Donald Trump kot EU, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je Armeniji obljubila več kot 50 milijonov evrov finančne pomoči. Ta zahodna podpora krepi Pašinjanov položaj in njegovo usmeritev v evropsko integracijo, ki jo povezuje z dolgoročno možnostjo članstva v EU.
Nikol Pašinjan je volivce nagovarjal z opozorili o možnosti nove vojne z Azerbajdžanom, če njegova Civilna pogodba, ki ji ankete napovedujejo zmago, ne bo dobila trdne večine v 107-članskem parlamentu. Ob tem poudarja, da je njegova vlada ključna za nadaljevanje mirovnega procesa z Azerbajdžanom in normalizacijo odnosov s Turčijo.
Pašinjanovo stranko izziva lani ustanovljena stranka Močna Armenija poslovneža Samvela Karapetjana, ki je zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara v hišnem priporu. Karapetjan je bil junija pridržan zaradi obtožb o pozivanju k prevzemu oblasti in od takrat kampanjo vodi iz hišnega pripora. V njej zavrača očitke, da želi državo ponovno približati Rusiji, hkrati pa opozarja pred Pašinjanovim "nepremišljenim hitenjem" proti Zahodu. Poleg Močne Armenije opozicijski blok dopolnjujeta še levosredinsko Armensko zavezništvo nekdanjega predsednika Roberta Kočarjana in konservativna Uspešna Armenija podjetnika Gagika Carukjana.
Opazovalci za The Guardiana opozarjajo, da Pašinjanov slog vodenja postaja vse bolj personaliziran, v državi pa se pojavljajo očitki o naraščajočih avtoritarnih tendencah, čeprav Armenija še vedno velja za eno redkih demokratičnih izjem v regiji. V času pred volitvami so oblasti aretirale več opozicijskih politikov, med njimi tudi člane Karapetjanove stranke, zaradi obtožb od kupovanja glasov do pozivov k strmoglavljenju vlade.
Morebitna zmaga Karapetjana bi Armenijo lahko usmerila po poti, podobni tisti v sosednji Gruziji, kjer je vpliv milijarderja z bogastvom ruskega izvora postopoma oslabil prozahodne reforme in okrepil vračanje države v orbito Moskve.
Čeprav so se gospodarske razmere v zadnjih letih izboljšale, v Armeniji še vedno skoraj četrtina prebivalstva živi pod pragom revščine. Dodaten izziv za vlado, socialni sistem in trg dela predstavljajo begunci iz Gorskega Karabaha, saj je regijo, zaradi katere sta bili Armenija in Azerbajdžan desetletja v konfliktu, po azerbajdžanskem prevzemu leta 2023 zapustilo več kot 100.000 Armencev. To dodatno otežuje notranjepolitične in socialne razmere v državi.
Kljub temu del volivcev Pašinjana podpira predvsem zato, ker opozicija ostaja razdrobljena in pogosto povezana z Rusijo. Kot je za The Guardian povedal politični komentator Tatul Hakobyan: "Ljudje izbirajo manjše zlo. Alternative Pašinjanu so veliko slabše."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.