Volitve v BiH spremljajo številne kršitve: označene glasovnice, čez noč oslepeli, ...

Volitve v BiH ne potekajo brez zapletov. Iz BiH poročajo o številnih incidentih, ki spremljajo volilno nedeljo. Zabeležili so številne resne nepravilnosti. Tako so se na seznamih znašli mrtvi, 80 ljudi pa je čez noč oslepelo, da so lahko na volišča prišli s spremstvom, poroča Index hr. Kot so ugotovili po dodatnem preverjanju, je potrdila zdravnice tik pred volitvami dobilo 80 oseb, glasovanje pa so zato za dve uri prekinili.

 V Livnem so recimo prekinili glasovanje, saj je predsednik tamkjašnjega volilnega odbora grozil, da bo odnesel glasovnice z volišča, poroča Klix.ba. Volišče so začasno zaprli. Na enem volišču so našli že označene glasovnice, volišče so zaprli, volitve pa bodo tam ponovno organizirali. Na dveh voliščih so člani odbora 'pozabili' na pečate na glasovnicah.

Resnejši poskus volilne prevare je bil potrjen tudi na volišču v vasi Hozići pri Bosanskem Novem. Tja je nekdo prinesel 350 predhodno izpolnjenih glasovnic za vse ravni oblasti, zaradi česar je bil volilni odbor razrešen. Na podlagi odločitve glavnega tožilca BiH Milanka Kajganića so aretirali pet članov odbora. V Veliki Kladuši je na enem od volišč prišlo do fizičnega napada na člana volilnega odbora, v Doboju pa do napada na mednarodnega opazovalca. Napad na mednarodnega opazovalca, ki se je zgodil med njegovim fotografiranjem volivcev, je komentiral tudi Arnautović. Dejal je, da je opazovalca napadel eden od volivcev, ki ni hotel, da bi ga ta fotografiral.

Na redakcijo Dnevnega avaza se je zaradi nepravilnosti na volišču obrnil volivec iz Tuzle Dražen Jurišić. Ta je na volišču opazil, da je na seznamu volilnih upravičencev njegov pokojni ded, ki je umrl pred 40 leti, opazil pa je tudi imeni svoje tete in babice, ki sta umrli pred več kot 12 leti. "Predsednica komisije je vpila, da ne morejo ničesar storiti in da so dobili takšne papirje. Pa to ni bil primer samo pri meni, še štirje ljudje, ki so prišli, so doživeli isto," je za časnik povedal Jurišić.

Na volišču v Sarajevu pa je umrla 81-letna ženska, ki je potem, ko je vstopila na volišče, doživela epileptični napad. Reševalci so takoj priskočili na pomoč, a ženski ni bilo pomoči in je umrla.

Volišča so se zaprla

Predsednik Osrednje volilne komisije (CIK) Suad Arnautović je na opoldanski novinarski konferenci povedal, da se je ob 7. uri odprla večina od 5900 volišč v državi. Na manjšem številu volišč je prišlo do zamud, ki niso bile daljše od pol ure, nastale pa so zaradi tehničnih težav, ki so bile hitro odpravljene.

Volišča so se zaprla ob 19. uri, prve preliminarne izide pa je pričakovati po 20. uri. Do 15. ure je glasovalo 35 odstotkov od nekaj več kot 3,3 milijona volilnih upravičencev, na voliščih pa so zabeležili več incidentov, nepravilnosti in celo poskus resne volilne prevare.

"Skupno se je odzvalo 1.164.261 ali 35 odstotkov volivcev," je o volilni udeležbi do 15. ure povedal predsednik državne volilne komisije (CIK) Suad Arnautović. Udeležba je bila sicer različna po entitetah.

Volitve v BiH je nadziralo okoli 60.000 opazovalcev, med njimi skoraj štiri tisoč mednarodnih. Ob 19. uri so se zaprla zaprla skoraj vsa od 5900 volišč v državi. 

Volivci so na današnjih volitvah izbirali tri člane predsedstva BiH, poslance spodnjega doma parlamenta BiH, spodnjega doma parlamenta bošnjaško-hrvaške Federacije BiH, parlamenta Republike Srbske, predsednika in dva podpredsednika slednje ter člane skupščin desetih kantonov federacije.

Za te položaje je kandiralo več kot 7200 kandidatov iz 90 političnih strank in 38 strankarskih koalicij ter 17 neodvisnih kandidatov.

Večina voditeljev strank in kandidatov na volitvah je svojo volilno pravico izkoristila v dopoldanskih urah, vsi pa so novinarjem povedali, da so prepričani, da jim bodo volivci namenili svoj glas.

Vodja Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) v BiH Dragan Čović je v Mostarju dejal, da pričakuje prepričljivo zmago svoje stranke in koalicije strank, ki so se povezale s HDZ, kot tudi zmago Borjane Krišto, ki se kot kandidatka bosanskih Hrvatov poteguje za mesto v tričlanskem predsedstvu BiH. Njen protikandidat je Željko Komšić.

Na volitvah za člane predsedstva BiH se sicer obeta tesen boj tudi med Bošnjakoma Bakirjem Izetbegovićem in Denisom Bećirovićem. Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Izetbegović je ob oddaji glasu v Sarajevu dejal, da glede zmage zaupa v božjo pomoč.

Med Srbi za favoritinjo velja Željka Cvijanović. Volitve članov predsedstva BiH so sicer le ene od volitev, ki potekajo danes v BiH. Volivci izbirajo tudi poslance spodnjega doma parlamenta BiH in parlamentov obeh entitet, Federacije BiH in Republike Srbske. Ob tem pa tudi predsednika in podpredsednika Republike Srbske ter člane skupščin desetih kantonov Federacije BiH.

Volišča na tokratnih že 14. splošnih volitvah v BiH po koncu vojne in podpisu daytonskega mirovnega sporazuma se bodo zaprla ob 19. uri, prve preliminarne izide pa je po poročanju Hine pričakovati po 20. uri.

BiH ima enega najbolj zapletenih volilnih sistemov

V BiH na ravni države, entitet, kantonov in distrikta Brčko deluje 14 vlad s 136 ministri ter 14 parlamentov ali skupščin, država pa ima tričlansko kolektivno predsedstvo. Obsežna in zapletena državna struktura je določena v daytonskem sporazumu, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH. Na sporazumu temelji tudi volilna zakonodaja, v katero so spremembe skozi leta vnašali tudi visoki predstavniki mednarodne skupnosti v BiH, predvsem Wolfgang Petritsch in Paddy Ashdown. Posledica je eden najbolj zapletenih volilnih sistemov.

Za okoli 520 položajev na različnih ravneh državne strukture se tako danes poteguje 7257 kandidatov, je pred volitvami sporočila državna volilna komisija v BiH.

Javnost največ pozornosti namenja tekmi za mesto v tričlanskem predsedstvu BiH, ki med drugim odloča o zunanji politiki države, skupnih varnostnih službah in obrambi. Sestavljajo ga predstavniki treh konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Hrvatov in Srbov.

Bošnjaškega in hrvaškega predstavnika izberejo volivci v Federaciji BiH (FBiH), srbskega pa v Republiki Srbski. Volivec v FBiH lahko ne glede na svojo narodnost glasuje za bošnjaškega ali hrvaškega kandidata, ne pa za oba. Člana predsedstva postaneta kandidata, ki imata največ glasov med kandidati iz istega konstitutivnega naroda. Volivci v srbski entiteti Republiki Srbski pa svojega kandidata izvolijo neposredno, a mora biti pripadnik srbskega naroda.

Najvišje zakonodajno telo v BiH, parlament BiH, je sestavljen iz predstavniškega doma in doma narodov. V spodnjem, predstavniškem domu je 42 poslancev, ki so izvoljeni neposredno. Dom narodov pa ima 15 delegatov, ki jih izberejo v parlamentih entitet. Deset, po pet iz vrst Hrvatov in pet iz vrst Bošnjakov, izberejo v FBiH, pet pa v Republiki Srbski. Parlamentarna večina oblikuje svet ministrov oziroma vlado BiH.

Vse zakonodajne odločitve parlamenta BiH morata odobriti oba domova. Odločitve, ki bi lahko škodovale kateremu od konstitutivnih narodov, mora dom narodov potrditi z večino glasov delegatov vseh konstitutivnih narodov. Tako imenovani mehanizem za zaščito vitalnih interesov posameznih narodov v BiH varuje manj številčne narode pred tem, da bi jih preglasoval kateri od številčnejših narodov.

Preko tega mehanizma so hrvaški predstavniki v domu narodov na ravni države zaustavili po njihovem mnenju za Hrvate v BiH škodljive spremembe volilnega zakona, ki so ga predlagale bošnjaške stranke. Prek doma narodov parlamenta FBiH pa so Hrvati več let blokirali tudi imenovanje ustavnih sodnikov FBiH, medtem ko že osem let blokirajo sestavo federalne vlade.

Volivci v FBiH volijo tudi člane parlamenta te entitete, ki je tako kot na ravni države sestavljen iz predstavniškega doma in doma narodov. Predstavniški dom FBiH ima 98 poslancev, dom narodov pa 58. Poslance v predstavniškem domu volivci izbirajo neposredno, predstavniki v domu narodov pa so izbrani posredno, v kantonih federacije. Po 17 jih prihaja iz vrst posameznih konstitutivnih narodov, sedem pa iz vrst manjšin.

Volivci glasujejo tudi za predstavnike oblasti v desetih kantonih, na katere je razdeljena FBiH. Predsednika FBiH izberejo posredno v parlamentu entitete. Vsak kanton v FBiH ima svojo zakonodajno, izvršno in sodno oblast ter svojo ustavo, skupščino in vlado. Kantoni imajo izključne pristojnosti na področjih, kot so policija, izobraževanje in prostorska politika, nekatere pristojnosti pa si delijo s federacijo, med njimi zdravstvo, promet in socialno varnost.

V Republiki Srbski je volilni sistem preprostejši. Volivci neposredno volijo predsednika in dva podpredsednika entitete, ki predstavljajo izvršno oblast. Volijo jih med kandidati treh konstitutivnih narodov. Zakonodajno oblast ima narodna skupščina, ki ima 83 poslancev in jih volivci v tej entiteti volijo neposredno.

Vitalne nacionalne interese entitete varuje svet narodov Republike Srbske, ki ima 28 delegatov. Po osem jih prihaja iz vsakega konstitutivnega naroda, štirje pa iz vrst manjšin. Svet narodov v srbski entiteti sicer nima enakih pristojnosti kot dom narodov na ravni države ali v entiteti FBiH, saj izvaja samo nadzor nad izglasovanimi zakoni in deluje predvsem kot posvetovalni.