Volivci v Republiki Srbski bodo 25. oktobra odgovarjali na vprašanje, "ali podpirajo odločitve neizvoljenega tujca Christiana Schmidta in sodbe neustavnega Sodišča BiH, izrečene proti predsedniku RS, kot tudi odločitev Osrednje volilne komisije BiH o odvzemu mandata predsedniku RS Miloradu Dodiku", navaja hrvaška tiskovna agencija Hina.
Vprašanje tako že vnaprej opredeljuje status tako visokega predstavnika mednarodne skupnosti Schmidta kot Sodišča BiH.
Poslanci so pred tem na seji potrdili odstop premierja Republike Srbske Radovana Viškovića z namenom preoblikovanja vlade. Izredno sejo so zaradi lažne prijave o podtaknjeni bombi dopoldne začasno prekinili.
Spomnimo. Sodišče BiH je februarja Dodika obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti. Prizivno sodišče je sodbo v začetku meseca potrdilo, s čimer je postala pravnomočna, državna volilna komisija pa mu je odvzela predsedniški mandat.
Sodišče je v ponedeljek zavrnilo še pritožbo Dodikove obrambe na odločitev komisije o odvzemu mandata. To pomeni, da Dodik ni več predsednik Republike Srbske, vrniti pa mora tudi diplomatski potni list.
Dodik tako sodbo kot odločitev volilne komisije zavrača, v sredo pa se je proti pravnomočni sodbi sodišča pritožil na ustavno sodišče BiH. Zaporu se je medtem izognil tako, da je plačal denarno kazen, kar mu omogoča zakon.
V preteklih mesecih je Dodik zaostroval napetosti v državi, saj so njemu zveste oblasti v Republiki Srbski sprejele še več ustavno spornih zakonov. Tožilstvo BiH je nato uvedlo preiskavo proti njemu, Viškoviću in predsedniku narodne skupščine Republike Srbske Nenadu Stevandiću zaradi suma napada na ustavni red, ustavno sodišče pa je sporne zakone razveljavilo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.