Von der Leynova izpostavila vsa področja, nekateri poslanci kritični

Pred nami je 300 ključnih dni do evropskih volitev, na katerih bodo volivci razmišljali o stanju EU in delu tistih, ki jih zastopajo, ter se odločali, kakšno prihodnost in kakšno Evropo si želijo, je poudarila. Naloga EU v prihodnjih mesecih se začne s pridobivanjem zaupanja Evropejcev, da se odzovemo na njihove želje in skrbi.

"V naslednjih 300 dneh moramo dokončati delo, ki so nam ga zaupali volivci," je pozvala.

Spomnila je, da je leta 2019 v Evropskem parlamentu predstavila program za zeleno, digitalno in geopolitično Evropo, v katerega so nekateri dvomili. Vmes se je svet "obrnil na glavo" spričo pandemije covida-19 in brutalne vojne v Ukrajini.

Vendar se je rodila geopolitična EU, imamo evropski zeleni dogovor, določili smo pot za digitalni prehod, instrument Next Generation združuje 800 milijard evrov naložb in reform ter ustvarja dostojna delovna mesta, postavili smo temelje za zdravstveno unijo in pomagali cepiti celotno celino ter velike dele sveta, je med drugim naštela.

Izpostavila je tudi pomembne dosežke na področju enakosti spolov in v boju proti nasilju nad ženskami ter zgodovinski pristop EU k Istanbulski konvenciji.

Vendar delo na tem področju še zdaleč ni končano, je opozorila in pozvala, da se v zakonodajo vključi načelo "Samo da pomeni da", saj brez svobode pred nasiljem ni prave enakopravnosti.

Predsednica komisije je poudarila tudi, da bodo pravna država in temeljne pravice vedno temelj EU, zato je komisija poročila o pravni državi uvrstila med ključne prednostne naloge.

"Prihodnost naše celine je odvisna od odločitev, ki jih sprejmemo danes," je poudarila v govoru o stanju v EU. Prebivalci Evrope si po njenih besedah želijo EU, ki se bo zavzemala zanje v času tekmovanja velikih sil, želijo pa si tudi EU, ki jih bo ščitila in jim stala ob strani kot partnerica in zaveznica v njihovih vsakodnevnih bitkah.

Lenarčič izpostavil, da von der Leynova ni izpustila nobenega pomembnega področja

Von der Leynova v govoru o stanju v EU ni izpustila nobenega pomembnega področja, je danes v izjavi ob robu zasedanja Evropskega parlamenta ocenil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Podala je sliko o opravljenem delu, trenutnem stanju, pa tudi o nadaljnji viziji, je dejal.

"Evropa ima odgovore, Evropo potrebujemo, potrebovali jo bomo tudi pri soočanju s krizami, ki jim bomo še priča, in upam, da bodo slovenski volivci med tistimi, ki bodo to sporočilo slišali," je vsebino govora Von der Leynove v izjavi slovenskim novinarjem v Strasbourgu strnil evropski komisar iz Slovenije.

Po njegovi oceni je von der Leynova v govoru izpostavila vsa ključna področja, kot pomembno je ocenil tudi, da so predstavniki vseh večjih političnih skupin v Evropskem parlamentu v svojih odzivih pohvalili tako opravljeno delo kot tudi nadaljnjo vizijo EU.

Na vprašanje, ali je bil to predvolilni govor von der Leynove, je odgovoril, da le v časovnem smislu, a je predsednica gotovo nagovarjala tudi evropske volivce. Govor o stanju v EU je bil namreč zadnji pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto, je spomnil.

Slovenski evroposlanci pozdravili govor, a podali tudi nekaj kritik

Evropski poslanci iz Slovenije so danes pozdravili poudarke govora predsednice Evropske komisije o stanju v uniji, obenem pa so bili kritični, ker ni ponudila odgovorov na nekatere ključne izzive EU. Nekateri njen govor razumejo tudi kot napoved kandidature za novi mandat.

Pretirano izpostavljanje enotnosti in uspešnosti v govoru bolj kaže na to, kaj si predsednica želi, kot kakšno je dejansko stanje, brez odgovorov pa so ostala nekatera ključna vprašanja evropske prihodnosti, je ocenila Romana Tomc (EPP/SDS).

Kakšna bo naslednja faza zelenega prehoda, kako zagotoviti suverenost EU na področju energetike, prehrane in strateško pomembnih surovin, pa tudi, kako zaustaviti ilegalne migracije, je med drugim naštela vprašanja, na katera predsednica po njenem ni dala odgovorov.

V svoji oceni stanja v EU je Ursula von der Leyen po pričakovanju govorila všečno, kot vsako leto doslej je natrosila polno lepo ubesedenih obljub, ni pa nagovorila konkretnih problemov običajnega človeka, je opozoril Milan Zver (EPP/SDS). Le bežno se je dotaknila migracij, čeprav so statistike za letošnje leto primerljive s tistimi iz leta 2015, je opozoril. Vesel pa je napovedi, da bo komisija v prihodnjem letu posvetila več pozornosti konkurenčnosti.

Namen nagovora von der Leynove je bil očitno spravljivost s fokusom na zelenem prehodu in sociali in morda že iskanje podpore za njen drugi mandat po evropskih volitvah, je ocenil Matjaž Nemec (S&D/SD). Pozdravil je jasno zavezo širitveni politiki, pa tudi dosedanje delo EU na področju zelenega prehoda, krepitve socialne Evrope, pravic in zaščite žensk ter zavezo predsednice vladavini prava in človekovim pravicam. Med drugim pa je izrazil razočaranje, da predsednica ni omenila nadzora na notranjih schengenskih mejah.

Tudi po oceni Milana Brgleza (S&D/SD) je predsednica komisije želela sporočiti, da je kljub dvomom ob njeni izvolitvi leta 2019 odločna voditeljica z vizijo za prihodnost. "Lahko ga torej razumemo kot jasno napoved naskoka na drugi mandat," je menil. Pozitivno je, da ni pozabila na Slovenijo in naravno katastrofo, skrbi pa to, da je pozabila na vse socialne in okoljske teme, ki so ključ do delovanja EU, je opozoril.

Irena Joveva (Renew/Svoboda) je v govoru pogrešala konkretne predloge za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, predstavitev skupnega odziva EU na ohlajanje gospodarske rasti in blažitev socialnih pritiskov prebivalstva zaradi inflacije, ali pa vsaj jasno opredelitev do trenutno najbolj občutljivih političnih vprašanj, ki zadevajo prihodnost EU. Pozdravila pa je poudarke o nujnosti širitve Unije, kjer pa je, kot je poudarila, pogrešala vizijo reforme EU.

Von der Leynova je izpostavila, da zeleni prehod skupaj z digitalizacijo in krepitvijo socialne EU, ostaja prioriteta, je poudaril Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Pomembno se mu zdi tudi, da bo prihodnje mesece namenila krepitvi dialoga z industrijo in kmeti. Glede širitve ga veseli, da je deloma sledila pobudam skupine evropskih poslancev, da bodo za vstop v EU potrebne nujne reforme, vključno z reformami na področju vladavine prava in svobode medijev.

Poudarek predsednice, da je treba zeleni dogovor izvajati skupaj z vsemi deležniki: industrijo, gospodarstvom, predvsem pa tudi s kmetijstvom, je pozdravil Franc Bogovič (EPP/SLS). Kot je opozoril, pa je pogrešal "več soočenja z realnostjo pri nekaterih ciljih", predvsem glede razumevanja trenutnih gospodarskih razmer v Evropi, ter priznanje, da so nekateri cilji zelenega dogovora nerealni in jih je treba prilagoditi.