Von der Leynova v Beogradu okarala Vučića

"Živimo v razdrobljenem svetu, kjer se povečuje vrzel med demokracijo in avtokracijo. Dobro veste, kakšno je stališče EU, naše stališče pomeni svobodo, ne represije, vključno s pravico do mirnega zbiranja. Prav tako se zavzemamo za partnerstvo, ne za podreditev, za diplomacijo namesto agresije. Odločitev, da se Srbija pridruži EU, ni bila le strateška, temveč je bila želja državljanov Srbije. Pred skoraj dvema desetletjema se je Srbija odločila za pridružitev EU," je na začetku svojega govora dejala Ursula von der Leyen.

"Gospod predsednik, zdaj je pravi trenutek, da Srbija naredi konkretne korake k pridružitvi. Prva točka je, da moramo videti napredek na področju pravne države, elektronskih medijev in volilne zakonodaje. Vredno se je potruditi, ker se bližate cilju. Ključna je izvedba in zato vas vabim, da čez približno mesec dni pridete v Bruselj," je dodala.

Na drugi strani pa je Aleksandar Vučić dejal, da je zadovoljen, da je imel priložnost gostiti predsednico Evropske komisije. "Še posebej sem ji hvaležen, ker je že večkrat prišla na ozemlje Srbije, ne le v njeno prestolnico. Za Srbijo je članstvo v EU strateška zaveza in prednostna naloga zunanje politike. In to se ne bo spremenilo. Od začetka konflikta v Ukrajini nismo odprli niti enega poglavja," je dejal Vučić. Dodal je, da verjame, da bo to, kar je bilo storjeno glede regulatorne agencije in volilnih seznamov, pozitivno ocenjeno.

Ob tem pa je dejal, da je Srbija v gospodarsko in politično težkem položaju. "Zdaj se soočamo s težko situacijo. NIS je pod ameriškimi sankcijami, s tem pa je de facto tudi pod evropskimi sankcijami. Upam, da bomo imeli podporo in pomoč EU. Vem, da EU ne more oprostiti Srbije carin in novih kvot za jeklo. Upam, da bo Evropska komisija uspela najti način, da državam kandidatkam olajša delo. Zima za nas ne bo lahka. Zagotovili smo si zadostne količine nafte in plina. To bo težka politična zima," je dejal Vučić.

Vučić je posredno zavrnil kritike Von der Leynove glede omejevanja pravice do mirnega zbiranja. Predlagal ji je, da se naslednjič srečata na nekem drugem kraju v Srbiji. Glede protestov pa je dejal, da je "ponosen na demokratično postopanje države". "Ko ste imeli proteste v večjih evropskih državah, je bilo tudi po 27 mrtvih. V Srbiji, na srečo, nihče ni nastradal v 11 mesecih."

Von der Leynova je v Beograd prispela iz Sarajeva v okviru svoje turneje po regiji. Ena glavnih tem razprav je bil Načrt rasti za Zahodni Balkan, ki ga predstavljajo kot način za približevanje držav regije Evropski uniji. Tretjina sredstev je odobrena, preostanek pa so ugodna posojila, vendar le, če Evropska komisija dvakrat letno oceni, ali so bili dogovorjeni reformni ukrepi izvedeni.

Po obisku Srbije se je predsednika Komisije odpravila še v Prištino, kjer je pozvala Kosovo k zmanjšanju napetosti v državi, pa tudi h krepitvi institucij. Na družbenem omrežju je sporočila, da EU ostaja zavezana prihodnosti, v kateri bo del unije vseh šest držav Zahodnega Balkana. Zato je po njenih besedah pomembno, "da Kosovo še naprej gradi močne institucije, zmanjšuje napetosti v državi in naredi potrebne korake, da bo lahko koristilo sredstva iz načrta za rast".

Iz načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana bo Priština do konca leta 2027 predvidoma prejela skupno 880 milijonov evrov. Kosovo je sicer edina od šestih držav Zahodnega Balkana, ki še nima statusa kandidatke za članstvo v EU.

Kosovska predsednica Vjosa Osmani je medtem zagotovila, da ostajajo trdno zavezani evropski prihodnosti, zavzela pa se je tudi za odpravo omejevalnih ukrepov Bruslja proti Prištini. Zapisala je tudi, da sta se s predsednico Evropske komisije pogovarjali o izvajanju načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana, o "nujni potrebi po odpravi nepravičnih ukrepov" in o naslednjih korakih na poti Kosova proti članstvu v EU.

Von der Leynova se je sestala tudi s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem. Negova vlada je bila v minulih letih pogosto tarča kritik mednarodne skupnosti zaradi poskusov vzpostavitve popolnega nadzora na severu Kosova, kjer si prizadeva odpraviti tudi tako imenovani vzporedni sistem socialnih služb in političnih uradov na Kosovu, ki jih financira vlada v Beogradu.

EU je leta 2023 proti Prištini uvedla omejevalne ukrepe zaradi pomanjkljivega ravnanja oblasti pri umiritvi napetosti na severu države, kjer živi večinoma srbsko prebivalstvo. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je maja letos nato naznanila, da bodo ukrepe počasi začeli odpravljati.