"Zgrožena sem nad napadom na Kijev, v katerem so bile zadete tudi pisarne EU," je danes dopoldne v Bruslju povedala von der Leynova, ki je pred tem govorila z namestnikom veleposlanika EU v Kijevu. Po njenih navedbah sta ponoči 50 metrov stran od sedeža delegacije v 20 sekundah padli dve raketi, pri čemer pa ni bil poškodovan noben član osebja.
Na komisiji so kasneje pojasnili, da je predstavništvo unije v Kijevu povsem operativno, ni pa še znano, kje bo osebje v času odprave škode v prostorih delovalo.
"To je še en bridek opomnik, kaj je na kocki. Kaže, da Kremlja ne bo nič ustavilo pri teroriziranju Ukrajine, slepem pobijanju civilistov - moških, žensk in otrok - in celo ciljanju Evropske unije. Zato ohranjamo maksimalni pritisk na Rusijo, zaradi česar zaostrujemo naš režim sankcij," je povedala predsednica komisije.
Napovedala je, da bo komisija kmalu predstavila predlog 19. svežnja sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, in dodala, da bodo nadaljevali tudi delo v povezavi z zamrznjenim ruskim premoženjem, da bi prispevali k obrambi in obnovi Ukrajine.
O nadaljnji podpori Ukrajini, vključno s sankcijami in uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, bodo sicer v soboto na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu govorili zunanji ministri EU. Že v petek pa bodo o vojaški podpori Ukrajini na Danskem razpravljali obrambni ministri članic.
Von der Leynova je nato danes popoldne o napadu na Kijev govorila z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, nato pa še s predsednikom ZDA Trumpom.
"(Ruski predsednik Vladimir) Putin mora sesti za pogajalsko mizo. Zagotoviti moramo pravičen in trajen mir za Ukrajino s trdnimi in zanesljivimi varnostnimi jamstvi," je po pogovorih zapisala na družbenem omrežju X in dodala, da bo svojo vlogo pri tem odigrala tudi Evropa.
S predstavniki veleposlaništva v Kijevu je dopoldne govorila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Ob tem je napovedala, da bo Evropska služba za zunanje delovanje zaradi napada še danes na pogovor poklicala ruskega odpravnika poslov v Bruslju.
Rusija je ponoči izvedla nov obsežen napad na ukrajinsko prestolnico, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 18 ljudi, več deset pa ranjenih.
Napad so poleg von der Leyen med drugim obsodili Zelenski, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in evropska komisarka za širitev Marta Kos.
Bela hiša: Ruski napadi ogrožajo Trumpova prizadevanja za mir v Ukrajini
Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Ukrajino Keith Kellogg je ostro kritiziral ruske napade na Kijev. Dejal je, da ogrožajo prizadevanja predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini. Napadi so bili deležni obsodb Zahoda.
Kellogg je obsodil "nezaslišane" ruske napade v Kijevu, v katerih je bilo ubitih 18 ljudi, med njimi štirje otroci. Opozoril je, da so bili v napadu ubiti nedolžni civilisti ter poškodovana urada delegacije EU in britanskega British Councila v ukrajinski prestolnici.
Kot je Kellogg zapisal na družbenem omrežju X, ti napadi ogrožajo mir, za katerega si prizadeva predsednik Trump.
Ameriški predsednik je v minulih tednih okrepil svoja prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. V ta namen je sredi meseca na Aljaski gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina, zatem pa se je v Beli hiši srečal z več evropskimi voditelji, tudi ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po pogovorih je napovedal dvostransko srečanje med Zelenskim in Putinom, vendar do njega za zdaj še ni prišlo.
Slovenija obsodila ruski napad na Kijev
Tovrstno sramotno početje jasno potrjuje, da Rusiji ni do miru in dolgoročne stabilnosti, je danes v odzivu na ruski nočni napad na Kijev, ki je terjal najmanj 15 življenj, povedal premier Robert Golob. Tudi zunanje ministrstvo je obsodilo napad. Namesto da bi se Rusija zavezala pogajanjem, je znova izbrala teror, je dodalo.
"Rusija stopnjuje svoje vojaške napade na Ukrajino. Zadnji napadi na Kijev so terjali nove človeške žrtve, med njimi tudi otroška življenja. (...) Tovrstno sramotno rusko početje jasno potrjuje, da Rusiji ni do miru in dolgoročne stabilnosti. Njena dejanja so v popolnem nasprotju z izjavami osrednjih ruskih predstavnikov na nedavnih sestankih in so vredna najostrejše obsodbe celotne mednarodne skupnosti," je na profilu vlade na omrežju X povedal Golob.
"Nov obsežen napad na Kijev je prinesel še več smrti in uničenja, vključno z resno škodo v prostorih delegacije EU. Naše misli so z žrtvami in njihovimi družinami," pa je na omrežju X sporočilo zunanje ministrstvo. Nadaljevanje ruskih napadov na Ukrajino so označili kot norčevanje iz mirovnih prizadevanj pod vodstvom predsednika ZDA Donalda Trumpa.
"Ukrajinski narod si zasluži živeti v miru. Rusija mora končati to nesmiselno vojno," so še dodali.
V napadu je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, vključno z več otroki in mladoletniki, med drugim pa je bila poškodovana stavba, v kateri imata prostore delegacija EU v Ukrajini in britanska kulturno-izobraževalna organizacija British Council.
Napad so ostro obsodili tudi najvišji predstavniki EU, ruskega diplomatskega predstavnika v Bruslju pa so poklicali na pogovor. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas je ob tem prav tako menila, da gre za rusko posmehovanje mirovnim prizadevanjem.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in zunanji minister Andrij Sibiha sta pozvala k odločnemu odzivu vsega sveta, ne le Evrope, in krepitvi pritiska na Rusijo.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izrazil zgroženost zaradi napada in solidarnost z žrtvami ter obljubil nadaljevanje evropske podpore Ukrajini.
"Medtem ko svet išče pot do miru, Rusija odgovarja z raketami. Nočni napad na Kijev kaže na namerno odločitev za eskalacijo in posmehovanje mirovnim prizadevanjem. Rusija mora ustaviti ubijanje in se pogajati," pa je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
Britanski premier Keir Starmer je izrazil sožalje žrtvam napada in dodal, da Rusija "pobija civiliste in otroke ter sabotira upanje za mir". Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je sporočil, da Francija najostreje obsoja "te nesmiselne in krute napade", ki jih je označil tudi kot "teror in barbarstvo".
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je predstavnikom EU ter več evropskim kolegom in voditeljem zahvalil za izraze podpore in solidarnosti, ter prav tako pozval k odločnemu odzivu vsega sveta, ne le Evrope, na "ruske brutalne napade na Kijev in druga mesta".
Po mnenju Zelenskega ruski napadi kažejo, da Moskva nima interesa za "pravo diplomacijo". "Rusija se namesto pogajanj za mizo odloča za balistične rakete. Namesto končanja vojne se odloča za nadaljevanje ubijanja," je zapisal in ob tem dejal, da od držav pričakuje odziv, vključno z novimi sankcijami. Posebej je pozval ruski zaveznici Kitajsko in Madžarsko, naj zavzameta odločna stališča.
"Zdaj je ključno, da svet odločno odgovori. (...) Rusi razumejo le moč in pritisk. Moskva mora za vsak napad občutiti posledice," je dodal Zelenski.
Ukrajinski zunanji minister za krepitev odpornosti in pritiska na Rusijo
Rusija je tista, ki izbira balistične rakete namesto pogajalske mize in zavlačuje pri prizadevanjih za mir, je v današnjem videonagovoru na posvetu slovenske diplomacije v Ljubljani dejal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Osredotočil se je na mirovni proces, dodaten pritisk na Rusijo in krepitev ukrajinske odpornosti.
Sibiha je uvodoma dejal, da Rusija v Ukrajini kljub konstantnim napadom ne zmaguje, saj je v 1000 dneh ob ogromnih izgubah uspela zasesti le odstotek ukrajinskega ozemlja. Podobno kot več evropskih državnikov je menil, da se Rusija z nadaljnjimi napadi na Ukrajino norčuje iz mirovnega procesa, ki ga vodijo ZDA.
Kot ključen korak za nadaljnja mirovna prizadevanja sicer vidi prekinitev ognja v Ukrajini, pozdravil je tudi dogovore med Evropo in ZDA o varnostnih jamstvih v primeru nadaljnje ruske agresije po morebitnem prihodnjem mirovnem sporazumu.
Ukrajina po njegovih besedah potrebuje zagotovila po vzoru 5. člena Severnoatlantske pogodbe, ki jih ne morejo zagotoviti mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi ali Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
"Izkušnje so nas naučile, da je naša varnost v naših rokah, največje varnostno zagotovilo pa so usposobljene in močne ukrajinske oborožene sile," je še menil minister, ki se je zavzel za krepitev ukrajinske odpornosti in lastne obrambe.
Podprl je tudi krepitev sodelovanja med EU, njenimi članicami in Ukrajino pri zagotavljanju obrambnih zmogljivosti in skupne nakupe na tem področju.
Glede povečanja pritiska na Rusijo se je Sibiha zavzel za dodatne sankcije. Evropska komisija je ravno danes napovedala, da bo kmalu predstavila predlog 19. svežnja sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije proti Ukrajini, potem ko je bilo v ruskem napadu na Kijev ponoči ubitih najmanj 18 ljudi.
"Skupaj moramo zagotoviti, da bo Rusija odgovarjala za svoje vojne zločine," je še dejal Sibiha. Spregovoril je tudi o ukrajinskih prizadevanjih za priključitev EU, pri čemer je bil kritičen do Madžarske, ki ukrajinskemu članstvu v EU nasprotuje. Po njegovih besedah bi se morala uniji hkrati z Ukrajino pridružiti tudi Moldavija, kar da bi se moralo zgoditi čim prej.
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je pred nagovorom ukrajinskega kolega prav tako zavzela za krepitev pritiska na Rusijo in močna varnostna jamstva za Ukrajino.
Sibiha bi se sicer moral današnjega prvega dne posveta slovenske diplomacije udeležiti v živo, v petek pa bi nato imel še dvostranske pogovore s Fajon, a je obisk v Sloveniji v zadnjem trenutku odpovedal iz zdravstvenih razlogov.
Diplomate bo drevi nagovorila še predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, v petek pa še predsednica države Nataša Pirc Musar.
