Pandemija, obramba, pravna država: Korupcija je izničenje demokratičnih standardov

V drugem govoru po nastopu položaja novembra 2019 je dejala, da razume, da je med Evropejci veliko takšnih, ki mislijo, da se je njihovo življenje ustavilo, medtem ko se dogodki po svetu hitro odvijajo: "Je bil pa to tudi čas iskanja samega sebe. Ljudje razmišljajo o ključnih vrednotah." Dejala je, da je podobno tudi na ravni EU. "Znašli smo se v največji gospodarski krizi, odločili smo se, da se odzovemo s programom za naslednjo generacijo EU, in skupaj sprejeli evropski zeleni dogovor," je izpostavila. Odziv je bil po njenem uspešen. 

"Vendar pa pandemija še ni končana, še vedno je v družbi veliko žalosti, so tudi rane, ki se nikoli ne bodo zacelile, življenjske zgodbe, ki so se predčasno zaključile ..." je dejala in opozorila, da se svet neenakomerno razvija. Po njenem bo prihodnje leto leto preizkušenj, je pa prepričana, da bo povezava preizkušnjo uspešno prestala. "Pandemija je maraton, ne sprint," je poudarila in izpostavila, da so se v Bruslju pandemije lotili na evropski način. 

"Ne moremo pa sedeti križem rok. Treba je pospešiti cepljenje po svetu, to je največji geopolitični izziv današnjega časa," je dejala. Izpostavila je podporo EU v proizvodnji in distribuciji cepiv v Afriki. Prav tako je po njenem v Evropi težava s precepljenostjo v različnih državah: "Storiti moramo, kar je v naši moči, da se ne bomo zdaj soočili s pandemijo necepljenih."

Poudarila je tudi pomen projekta zdravstvene unije, ki bi med drugim povezavo ščitil pred prihodnjimi pandemijami. Prav tako je izpostavila pokoronsko gospodarsko okrevanje. Unija namerava vlagati v digitalne veščine, tehnologijo 5G, spodbuja pa tudi reforme trga dela, pokojninskega sistema ... 

Dotaknila se je tudi (so)odvisnosti od Azije, pozvala je k izboljšanju situacije na področju polprevodnikov: "Vzpostaviti želimo evropski ekosistem proizvodnje čipov. Vem, da je to ambiciozen cilj, da mnogi menijo, da tega ne bomo dosegli, ampak to so pred 20 leti dejali tudi za Gallileo, pa poglejte, kje smo danes."

Pozvala je tudi k več socialne pravičnosti. Dejala je, da od podjetij, ki dosegajo velik dobiček na račun evropske infrastrukture, pričakujejo pravičen prispevek, ter poudarila, da želijo enakopravno družbo, zato si tudi prizadevajo, da bi bil sprejet minimalni univerzalni davek za podjetja. 

"Socialno usmerjeno evropsko tržno gospodarstvo nam je vsem koristilo in poskrbeti moramo, da bodo tudi prihodnje generacije lahko zgradile prihodnost," je dejala in poudarila, da je ta mlada generacija zadnje leto veliko žrtvovala za skupno varnost. 

"Poleg tega pa moramo paziti, da ne pademo v past. Zaščititi moramo vse mlade, tiste, ki se ne izobražujejo, ki nimajo zaposlitve. Tem bo na voljo nov program, ki jim bo omogočal nabiranje poklicnih izkušenj v drugi državi," je napovedala. Poudarila je, da morajo mladi v EU prepoznati svojo prihodnost. Prihodnje leto naj bi bilo tako posvečeno mladim, ki morajo, je pozvala, sodelovati tudi na konferenci o prihodnosti Evrope. 

"To je generacija, ki ima vest, ki želi, da gremo dlje, hitreje, da se soočimo z okoljsko krizo," je dejala in ljudi opozorila, naj verjamejo vsaj znanosti, če že lastnim očem ne – in to niti po poplavah v Belgiji in Nemčiji ter požarih v Italiji in Grčiji. "Ko govorimo o podnebnih spremembah, se moramo zavedati, da lahko EU stori veliko." Ne more pa vsega storiti sama, je opozorila in izrazila upanje na konkretne načrte do srečanja v Glasgowu: "Vsaka država mora sprejeti svojo odgovornost. Ambiciozne cilje je sprejel tudi kitajski predsednik, ampak zdaj bi moral sprejeti tudi ambiciozne ukrepe."

Opozorila je tudi, da se približujemo novemu svetovnemu redu, v katerem bo vladala velika konkurenčnost in kjer se nekateri ne bodo ustavili pred ničemer. Po njenem so simptom teh sprememb tudi nedavni dogodki v Afganistanu: "Želim povedati, da smo na strani afganistanskega ljudstva. Podpirati moramo vse Afganistance, da preprečimo humanitarne katastrofe." Napovedala je povečanje humanitarne pomoči za milijardo evrov, pa tudi, da si bodo prizadevali od tam umakniti najbolj ogrožene. 

Prav tako pa morajo okrepiti varovanje na evropski ravni, je dejala in izpostavila nov sporazum z Natom: "Mora pa Evropa več storiti tudi sama." Pri tem je izpostavila zagotavljanje stabilnosti v sosedstvu, saj se bodo sicer krize preselile k nam, izpostavila je nevarnost kibernetskih napadov, zaradi česar se za napad sploh ne potrebuje več orožja, kot tretjo postavko pa je izpostavila evropske misije na terenu. Dejala je, da potrebujemo evropsko obrambno unijo, predvsem pa več politične volje, saj imamo sicer lahko najboljše sile pa ni učinka. 

"Zgraditi moramo temelje za enotno sprejemanje odločitev," je dejala in izpostavila, da države nimajo združenega znanja in odločanja. "Imamo razpršeno znanje in informacije," je poudarila. Po njenem je treba razmisliti o skupnem centru za obveščanje. "Izboljšati moramo interoperabilnost," je poudarila. "Ena možnost je tudi, da bi premislili o opuščanju DDV pri nakupu opreme, ki je bila izdelana v EU," je predlagala. Združila pa bi tudi sredstva za boj proti kibernetskim napadom. "Odločiti se moramo, kako uporabiti vse možnosti, ki jih že imamo v naših pogodbah," je dejala in napovedala konferenco v evropski obrambi, ki bo v času francoskega predsedovanja. 

V novem svetu pa bodo ključna tudi partnerstva, je poudarila in izpostavila novo partnerstvo med EU in ZDA. Prav tako namerava obiskati Zahodni Balkan, da bi s tem poslala sporočilo, da so zavezani širitvi, je poudarila. "Če vlagamo v prihodnost Balkana, vlagamo tudi v prihodnost EU," je dejala. Poudarila je, da želi EU graditi odnose na konceptu povezanosti, ne odvisnosti. 

Spregovorila pa je tudi o tem, da mora biti Evropa trdna. Izpostavila je, da ne bodo dopustili napada za destabilizacijo Evrope, pri čemer je izpostavila Belorusijo. "Vendar pa bodo naši nasprotniki in tihotapci, dokler ne bomo imeli skupnih temeljev za upravljanje z migracijami, to izrabljali. Potrebujemo uravnotežen in human načrt. Vem, da lahko najdemo skupni imenovalec, napredek je bi težak, je pa zdaj čas za evropsko politiko migracij. Nas pa vse to pripelje do zaupanja. Vem, da glede migracij obstaja veliko stališč, se pa večina Evropejcev strinja, da moramo ponuditi zatočišče tistim, ki so prisiljeni v beg, ki pridejo k nam po zakoniti poti in lahko prispevajo h gospodarstvu."

"Družbe, ki temeljijo na skupnih vrednotah, temeljijo na trdnih temeljih, tako se odpravlja nepoštenosti, prihaja do sprememb. Skupne vrednote, ki so združile naše ustanovitelje, so tudi tiste, za katere se moramo boriti po 30 letih padca berlinskega zidu. Ljudje so si želeli svobode, pravne države, vsi morajo imeti dostop do pravice, želijo si boja proti korupciji. Vrednote temeljijo na kulturni dediščini, to je del tistega, kar smo danes, kar je zasidrano v evropskih pogodbah, za katere smo se zavezali, da jih bomo spoštovali. Obljubili smo, da ne bomo nikogar pustili na cedilu, in evropska sodišča to jamčijo in sodbe so zavezujoče. Tega se morajo držati vse članice. Pravna država ni samo cilj, gre za izboljšave za vladavino prava. Pozitivna znaka sta reformi pravosodja na Malti in Slovaškem. Prihaja pa tudi do zaskrbljujočega razvoja v nekaterih članicah. Treba je vzpostaviti dialog, a to ni cilj sam po sebi, pripeljati mora k rezultatom. Tako moramo imeti dialog z jasnimi ukrepi. Gre za neodvisno sodstvo in to velja za vse članice, to je duh EU in to je treba zagovarjati," je poudarila. 

"Evropski proračun je investicija v našo prihodnost, vsak cent mora služiti temu. Korupcija ne pomeni le kraje davkoplačevalcev, ampak pomeni tudi kupovanje uslug, izničenje demokratičnih standardov, zato bomo preiskali vse primere in uporabili vsa razpoložljiva sredstva," je dejala in poudarila pomen vezave sredstev na spoštovanje pravne države. 

Zavzela se je tudi za pravice žensk, tudi za zaščito na spletu. Na koncu pa je izpostavila še svobodo, ki omogoča druge svobode – svobodo medijev: "Novinarji so tarča preprosto zato, ker opravljajo svoje delo." 

"Informacije so javna dobrina," je izpostavila in naštela novinarje, ki so v zadnjem obdobju umrli v Evropi. Napovedala je zakon, ki bo predstavljen prihodnje leto: "Če branimo medije, branimo demokracijo."

Zaključila pa je, da je treba okrepiti Schumannovo idejo EU, ki je edinstvena. In z besedami – "naj živi Evropa".

Na govor so se odzvali tudi slovenski evropski poslanci. Irena Joveva in dr. Klemen Grošel (Renew Europe/LMŠ) sta v skupnem odzivu zapisala, da smo danes slišali predvsem veliko že slišanega: "Spet pa je v nagovoru manjkal jasen okvir financiranja vseh navedenih pobud, saj je bil del nagovora, vezan na t. i. lastne vire, katerim mnoge države članice nasprotujejo oziroma imajo zadržke, zelo nejasen in nedorečen."

 Sta pa pozdravila napovedan zakon o svobodi medijev, od katerega veliko pričakujeta, saj – "kot je vidno v številnih državah članicah, žal vključno s Slovenijo – svoboda medijev ni samoumevna".

 "Z razočaranjem pa ugotavljava, da je bila predsednica v delu nagovora, vezanem na vladavino prava, uporabo mehanizma pogojevanja sredstev in na splošno glede odnosa držav članic do vladavine prava zelo nekonkretna, tako kot doslej s svojimi dejanji. Očitno je, da bo ta naloga, kljub nekaterim velikim besedam v nagovoru, ostala na ramenih Evropskega parlamenta." 

Orbanov spor z zgodovinarjem: Ključno je, da se vzpostavi povezava med evropskim denarjem in evropskimi vrednotami

Von der Leynova je sicer prihodnost Evrope evropskim poslancem predstavljala na dan, ko se v Sloveniji na obisku mudi madžarski premier Viktor Orban, eden od gorečih kritikov Bruslja in eden tistih, ki jim EU očita teptanje temeljnih evropskih vrednot. 

V intervjuju za Euronews je Timothy Garton Ash, profesor na univerzi v Oxfordu, izrekel hudo kritiko Madžarske in njene vlade. Profesor, ki odlično pozna srednjo Evropo, je dejal, da je aktualno madžarsko vodstvo nekoč hodilo na njegova predavanja o svobodi.  

"Viktor Orban bi rad imel torto, rad pa bi jo tudi pojedel. Na volitvah zmaguje z besedami, naj ustavijo Bruselj, vodi kampanjo proti Evropski uniji, po drugi strani pa jemlje milijarde od evropskih davkoplačevalcev. Zato je ključno, da se vzpostavi povezava med evropskim denarjem in evropskimi vrednotami. In to Evropski uniji doslej ni uspelo," je bil kritičen strokovnjak, s katerim se Orban seveda ne strinja.

"Absolutno nezaslišano je, da imate državo članico Evropske unije, ki po mojem mnenju ni več demokracija, ki je uničila svobodo medijev, ki se je podala v nezaslišano ksenofobično propagando in nečloveško ravnanje z migranti itd., a še vedno prejema milijarde evrov sredstev EU. To je nezaslišano stanje," je še dejal Ash. 

Ocenil je, da je Orban velika grožnja EU: "Brez dvoma. Postaja simbol drugačne Evrope, ki je konservativna, protiliberalna, etnično-nacionalistična, krščanska, socialno konservativna. Z njim pa so Matteo Salvini, Marine Le Pen, Nigel Farage, Geert Wilders. Zato ne predstavlja le ene države, ampak zelo pomembno težnjo v celotni Evropski uniji."

Prav tako po njegovem mnenju Orban igra prebrisano igro: "Britanci so želeli več suverenosti in so odšli, Orban pa govori o večji suverenosti, vendar ostaja v EU zaradi vseh njenih koristi."

Orban pa se je na vse skupaj odzval z dolgim zapisom za Euronews. Med drugim je zapisal: "Kaj pa je naloga političnih voditeljev? Morda je to, da pomagajo svojim ljudem pripraviti na izzive, s katerimi se bodo doočili. Toda to delo je mogoče opraviti le, če voditelji vedo, razumejo ali vsaj izobraženo ugibajo, kakšno obliko bo imel svet, ki nas obdaja. In ker tega nihče ne more zagotovo vedeti, potrebujemo velike ume, ki bodo na podlagi številnih različnih mnenj sposobni razvozlati najverjetnejši scenarij prihodnosti, nato pa naj bo ta vizija v središču njihovega dela."

Zahod je danes po njegovem prepričanju ohromljen: "Če povzamemo, Srednjeevropejci menimo, da je Zahod postopoma izgubil vero v svoje poslanstvo. Ne išče več smisla v svoji zgodovini, namesto tega vedno znova interpretira ali izbriše celotna poglavja svoje zgodovine, ki se mu zdijo sramotna in jih je zato treba preklicati, medtem pa jih ne more nadomestiti s čim drugim."

Po njegovem mnenju je zato to pot v prepad. "Na Zahodu je slabo sprejeta odločitev, slaba izbira poklica ali delo, opravljeno na podlagi pomanjkljivih načel, napaka, ki jo je mogoče zlahka popraviti. Tu, v srednji Evropi, je lahko vsaka napaka zadnja. Tukaj je življenje takšno, da delo in splošna osebna uspešnost vsakega člana skupnosti prispevata k skupnim prizadevanjem za uresničitev našega poslanstva. Vsako produktivno življenje je prispevek k večjemu skupnemu madžarskemu cilju – uresničiti naše večstoletno poslanstvo."