"Kako zelo so se nekateri bali redukcij in izpadov oskrbe z energijo, ko se je vojna začela. Ne samo, da se črni scenarij ni uresničil, temveč smo danes polno pripravljeni na zimo," je ugotavljala Ursula von der Leyen.

Spomnila je, da je Rusija od začetka vojne dobave EU zmanjšala za 80 odstotkov, v osmih mesecih pa so Unija in njene članice večino tega izpada uspele nadomestiti. Tako so države več kot podvojile uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, z 22 na 48 milijard kubičnih metrov. Skladišča plina v EU so tako danes polna nekaj več kot 95-odstotno, v nekaterih državah celo skoraj 100-odstotno. Obenem se je poraba plina v EU po njenih besedah zmanjšala za 15 odstotkov, kolikor predvideva tudi evropska uredba o zmanjšanju porabe plina.

A po koncu prihajajoče zime bo po njenih besedah sledilo še bolj zahtevno obdobje. EU se bo namreč, tako meni von der Leynova, soočala s tremi glavnimi ovirami. Rusija se lahko odloči in v celoti prekine dobave plina, globalne zmogljivosti za dobave LNG ne bodo uspele narasti dovolj hitro za pokritje tega izpada, obenem pa bi se lahko dobave v veliki meri preusmerile v azijske države.

"Zaradi vseh teh dejavnikov bi lahko Evropi prihodnje poletje zmanjkalo okoli 30 milijard kubičnih metrov plina za napolnitev skladišč," je opozorila.

EU se po njenih zagotovilih pripravlja na izziv in od današnjega ukrepanja bo odvisno, ali bo povezava imela dovolj energije v 2023 in naprej. Predsednica Evropske komisije je pri tem izpostavila dve glavni področji delovanja. Eno je hitro in občutno povečanje rabe obnovljivih virov energije, tako za večjo neodvisnost pri energetski oskrbi kot za zeleni prehod. Pri tem je izpostavila, da so države EU skupno nazivno moč obnovljivih virov energije letos povečale za 50 gigavatov, kar je dvakrat toliko kot lani in največ v zgodovini Unije.

"A lahko smo še hitrejši. Nešteto projektov čaka na odobritev," je ugotavljala. Evropska komisija je zato danes predstavila zakonodajni predlog za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije. Novi okvir naj bi odpravil nekatere ovire v zvezi z administrativnimi postopki za naložbe v obnovljive vire energije, ki so pogosto dolgotrajni in zapleteni.

V skladu s predlogom bi se obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov šteli za obrate v prevladujočem javnem interesu. Predlog tudi pojasnjuje nekatera pravila iz direktive EU o pticah in habitatih ter poenostavlja postopke za izdajo dovoljenj za namestitev opreme za pridobivanje sončne energije. Poenostavljeni bodo tudi postopki izdaje dovoljenj za ponovno uporabo obratov za čisto energijo. Prav tako se spreminjajo roki za izdajo dovoljenj za namestitev toplotnih črpalk ter njihovo priključitev na omrežje.

Predlog bo veljal eno leto, tj. za obdobje, ki je potrebno za prenos septembra potrjene prenovljene direktive EU o energiji iz obnovljivih virov.

Po besedah von der Leynove, ki se sklicuje na analize Mednarodne agencije za energijo, bi lahko EU s pospešenim izvajanjem projektov z obnovljivimi viri že prihodnje leto nadomestila okoli 14 milijard kubičnih metrov plina.

Drugo področje delovanja pa je pomoč industriji, še posebej energetsko intenzivni. Komisija je tako že nadgradila krizni okvir za državne pomoči, ki državam omogoča obsežnejšo pomoč gospodarstvu. Ker pa vse države nimajo fiskalnega prostora za ambiciozno pomoč gospodarstvu, si v Bruslju želijo okrepiti tudi finančni potencial načrta za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki bi državam omogočil investicije v energetsko učinkovitost, strukturno zmanjšanje porabe in nove vire.