Po besedah von der Leyen je vojna na Bližnjem vzhodu razkrila ranljivost Evrope in njeno odvisnost od fosilnih goriv. "Na področju fosilnih goriv smo popolnoma odvisni od dragega in nestanovitnega uvoza. Zaradi tega smo v strukturno slabšem položaju v primerjavi z drugimi regijami," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Dodala je, da ima Evropa trenutno na razpolago domače nizkoogljične vire energije - tako jedrsko energijo kot tudi obnovljive vire. "Ti lahko skupaj postanejo naše jamstvo za neodvisnost, varnost oskrbe in konkurenčnost," je ocenila.
Ob tem je spomnila, da je leta 1990 tretjina evropske evropske električne energije prihajala iz jedrskih elektrarn, danes pa ta delež dosega le blizu 15 odstotkov.
Napovedala je tudi oblikovanje 200 milijonov evrov vredne sheme EU za podporo naložbam v jedrske tehnologije, sredstva zanjo pa bi prišla iz sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Evropska komisija namreč v prihodnjih letih cilja tudi na pospešitev uporabe malih modularnih reaktorjev.
Po besedah von der Leyen nameravajo ustvariti tudi testna okolja za inovativne tehnologije in vzpostaviti sodelovanje z državami članicami pri uskladitvi standardov in poenostavitvi postopkov odobritve. Prizadevali si bodo tudi za okrepitev industrijskega sodelovanja za razvoj evropskih vrednostnih verig na področju jedrskega goriva in sorodnih tehnologij.
Da je jedrska energija z dekarbonizacijo in ogljično nevtralnostjo ključnega pomena za pridobitev neodvisnosti in energetske suverenosti, je v nagovoru poudaril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
"To lahko vidimo v našem trenutnem geopolitičnem kontekstu: ko smo preveč odvisni od ogljikovodikov, lahko postanejo orodje pritiska ali celo destabilizacije," je dejal v luči trenutnih vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu.
Po nesreči v Fukushimi na Japonskem leta 2011 so se tudi v Evropi okrepili strahovi glede morebitnih posledic uporabe jedrske energije v energetske namene. Vse večji poudarek na energetski suverenosti in iskanju nizkoogljičnih virov energije za boj proti podnebnemu segrevanju pa je v mednarodnem okolju v zadnjih letih spet obudil zanimanje za jedrsko energijo.
S pomočjo jedrske energije je trenutno proizvedenih okoli devet odstotkov električne energije na svetu. Po podatkih Svetovnega jedrskega združenja je v približno 30 državah delujočih okoli 440 reaktorjev.
Začetek energetskega vrha sta danes na kratko prekinila tudi dva aktivista nevladne organizacije Greenpeace, ki sta vdrla na oder, ko je Macron pozdravil udeležence, ter razgrnila transparent z napisom Jedrska energija spodbuja rusko vojno.
Greenpeace Francijo obtožuje, da kljub ruski invaziji na Ukrajino, ki traja že peto leto, vzdržuje vezi z rusko državno korporacijo Rosatom s sedežem v Moskvi, specializirano za jedrsko energijo in visokotehnološke izdelke, v katero je vključenih več kot 350 podjetij, vključno z znanstvenoraziskovalnimi organizacijami.
Leta 2018 je namreč francoska družba EDF s Rosatomovo hčerinsko družbo Tenex podpisala večmilijonski posel za pošiljanje predelanega urana iz francoskih jedrskih elektrarn v Rusijo na predelavo in ponovno obogatitev, preden se ga ponovno uporabi v proizvodnji energije.
"Ta globalni vrh o jedrski energiji je popolnoma odmaknjen od trenutnih svetovnih razmer, tako glede geopolitičnih napetosti in oboroženih konfliktov kot tudi v kontekstu boja proti podnebnim spremembam," so sporočili iz organizacije Greenpeace.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.