Vrh EU dosegel dogovor o zmanjšanju izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov

Voditelji držav članic Evropske unije so dolge ure razpravljali o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990. In kot je sporočil predsednik Evropskega svet Charles Michel, jim je dogovor zdaj vendarle uspelo doseči.

"Evropa bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za najmanj 55 odstotkov. Pot do podnebne nevtralnosti v letu 2050 je tako jasna," pa je tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "To je odličen način za praznovanje prve obletnice evropskega zelenega dogovora," je še zapisala.

Poljska je bila decembra lani, ko so voditelji dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, edina članica, ki se ni mogla zavezati k uresničitvi tega cilja. Podrobnosti o tem, kako so voditelji prepričali Poljsko, za zdaj niso znane.

Nevladniki: Korak v pravo smer, a ni zadosten

Dogovor voditeljev EU o povišanju podnebnega cilja za leto 2030 je korak v pravo smer, vendar ni zadosten, je za STA ocenila vodja programa podnebja v nevladni organizaciji Focus Barbara Kvac. Študije kažejo, da EU do leta 2030 lahko doseže cilj zmanjšanja emisij za 65 odstotkov, je podčrtala sogovornica: "Še več, smelo in hitro ukrepanje pomeni tudi nižje stroške naslavljanja podnebne krize in številne pozitivne družbene učinke - nova zelena delovna mesta, čistejši zrak, dostopen javni potniški promet in drugo."

Tudi Andrej Gnezda iz Umanotere je opozoril, da novi dogovor ni skladen z znanstvenimi dognanji in pariškim sporazumom. "Vprašanje, ali je to dosegljivo oz. realistično, ni pomembno, saj je to minimum, ki ga moramo doseči, če želimo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb," je dejal.

Precej bolj ambiciozni ukrepi bodo potrebni tudi pri opuščanju premoga. "V analizi možnosti doseganja višjega cilja, ki jo je pripravila Evropska komisija, je izpostavljeno, da bo premog v letu 2030 predstavljal le neznaten vir energije. Prva odločitev, ki iz tega sledi za Slovenijo, je opustitev rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj do leta 2030," navaja Kvačeva. Bistveno več bo v Sloveniji treba narediti tudi za spodbujanje sončne in vetrne energije, ki je trenutno po deležu zadnja v EU.

"Dobra novica za Slovenijo pa je, da se prav zdaj odločamo, kako bomo porabili rekordna sredstva EU, ki so nam na voljo v okviru mehanizma za oživitev gospodarstva in novega proračuna EU za obdobje 2021-2027," je še spomnila Kvačeva. "Če ta sredstva usmerimo v ukrepe zmanjševanja emisij in pravičen prehod v podnebno nevtralnost, lahko cilje dosežemo in hkrati zgradimo osnovo za bolj zeleno in pravično družbo," je prepričana.

Janša o kompromisu glede svežnja za okrevanje: Ni absolutnega zmagovalca niti nobenega poraženca

Slovenski premier Janez Janša je vrh, ki je trajal neprekinjeno 24 ur, opisal kot zelo uspešnega. "Kljub ponekod precej pesimističnim pričakovanjem je ta vrh dokazal, da ko gre zares, članice EU stopijo skupaj in najdejo rešitve tudi tam, kjer se morda pred sestanki še ne nakazujejo," je poudaril.

Kompromis o svežnju za okrevanje je značilna evropska rešitev, ko sta zadovoljni obe strani ter ko ni absolutnega zmagovalca niti nobenega poraženca, je še dodal. Zmagovalec je EU, kajti dobili smo možnost realne uveljavitve svežnja s 1. januarjem.

Kot ključni je navedel dve povezani temi: spopad s pandemijo ter zagotovitev finančnih instrumentov za obvladovanje posledic pandemije v okviru svežnja v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje.

Ves sveženj, ki sta ga blokirali Madžarska in Poljska zaradi nasprotovanja pogojevanju izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, je po premierjevih besedah visel v zraku zaradi zapleta pri instrumentu, na podlagi katerega bi se ta finančna sredstva varovala z vladavino prava.

Voditelji so to načelno dilemo razrešili že julija, a so se pojavili v pogajanjih z Evropskim parlamentom dodatni zapleti in sprejet je bil mehanizem, ki je puščal številna vprašanja odprta. Ta odprta vprašanja so sedaj razčistili s sprejetjem "tipične evropske rešitve", je dejal.

EU je po Janševih besedah dobila mehanizem, ki izključuje arbitrarnost, omogoča uveljavljanje enakih vatlov za vse članice in bo podvržen tudi presoji evropskega sodišča. "Se pravi, ne bo ostal grenak priokus, da gre tukaj za neko politično arbitriranje," je dejal. Evropska komisija ima sedaj po premierjevih besedah nalogo, da različna akta spravi v takšen medsebojni odnos, da bo mehanizem deloval.

Članice imajo uredbo o pogojevanju za zaščito proračuna unije in sklepe vrha, ki opredeljujejo današnji kompromis. Poleg tega bo komisija pripravila usmeritve za uporabo mehanizma pogojevanja, pri čemer bo upoštevala sklepe in odločitev sodišča.

"Kar se tiče celotnega mehanizma, ne bo nobene pretirane časovne zamude. Vemo, kako poteka črpanje evropskih sredstev," je še povedal Janša. Mehanizem namreč velja za proračun in sklad, ki začneta veljati 1. januarja, a do izplačil bo po njegovih besedah verjetno minilo več časa, kot ga potrebuje sodišče, da to preveri.

Janša je še povedal, da bo nacionalni načrt za okrevanje vlada zelo verjetno sprejela še ta mesec. Osnutek so že potrdili, roki pa so sicer do aprila naslednjega leta. Prioriteto v tem skladu ima zdravstvo, je poudaril.

Po bruseljskih tolmačenjih je na cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 nato posredno pristala v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu Unije, vendar pa že vseskozi želi več denarja v okviru evropskega zelenega dogovora in tudi več podatkov o tem, kako bodo strožji podnebni cilji vplivali na gospodarstva posameznih držav.

Po tem, ko so voditelji v četrtek precej hitro dosegli kompromis, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov, so več ur namenili Turčiji in dosegli dogovor o novih sankcijah proti Ankari, preostanek noči in današnjega jutra pa so razpravljali o podnebnih ciljih.

Turčija zavrača napoved sankcij EU kot pristransko

Turčija pa je danes kot pristransko in nezakonito zavrnila odločitev voditeljev EU na vrhu v Bruslju o uvedbi sankcij proti Turčiji zaradi nezakonitega vrtanja nafte in zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju.

"Zavračamo pristranski in nezakonit odnos, ki je bil vključen v včerajšnje sklepe vrha EU po pritiskih solidarnosti in veta," je sporočilo turško zunanje ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Voditelji članic EU so v četrtek v Bruslju podprli sankcije proti Turčiji na podlagi pravnega okvira, vzpostavljenega novembra lani, ki omogoča ukrepanje proti posameznikom in podjetjem, odgovornim za nezakonito vrtanje nafte in zemeljskega plina v ciprskem morju.

Pravni okvir omogoča kaznovanje fizičnih oseb z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo ter kaznovanje pravnih oseb z zamrznitvijo premoženja. Poleg tega prepoveduje fizičnim in pravnim osebam v EU financiranje kaznovanih posameznikov ali podjetij.

Poleg tega so voditelji pozvali k pripravi poročila o položaju v vzhodnem Sredozemlju, političnih in gospodarskih odnosih EU in Turčije ter možnostih nadaljnjega ukrepanja, vključno z razširitvijo omenjene odločitve glede sankcij, v premislek najpozneje na vrhu marca prihodnje leto, piše v sklepih.

Pravni okvir iz novembra lani je bil drugi niz ukrepov proti Turčiji zaradi vrtanja nafte in plina v ciprskem morju. Pred tem se je julija lani unija dogovorila za zmanjšanje predpristopne pomoči, omejitev posojil Evropske investicijske banke, odpoved nekaterih političnih srečanj in zamrznitev pogajanj o letalskem sporazumu.

Voditelji obžalujejo enostranska dejanja in provokacije Turčije ter zaostreno retoriko, uperjeno proti članicam in voditeljem EU. Obenem pa potrjujejo strateški interes za razvoj vzajemno koristnega odnosa s Turčijo ter poudarjajo, da je ponudba pozitivnega razvoja odnosov še vedno na voljo in da je treba komunikacijske poti pustiti odprte.

O brexitu le na kratko, možnosti za dogovor majhne

Scenarij, da dogovora EU in Združenega kraljestva o odnosih po brexitu ne bo, je verjetnejši kot scenarij, da dogovor bo, so sporočili viri pri EU po kratki razpravi o brexitu na vrhu EU. "Položaj je težek. Glavne ovire ostajajo," so še dodali. Pogajanja se danes nadaljujejo. V nedeljo naj bi ocenili, ali je dogovor mogoč.

Voditelji so po navedbah virov brexit danes obravnavali le na kratko, manj kot deset minut. Sklepov o tem niso sprejeli. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poročala o stanju v pogajanjih.

Janša je po vrhu dejal, da je dobra novica to, da je ločitveni sporazum v bistvu usklajen, vse ostalo je pa po tem, kar so slišali, zelo odprto in pričakovanja so žal nizka. "Ni nemogoče v naslednjih dneh še priti do rešitev, je pa v bistvu odprtih toliko vprašanj, kot jih je bilo pred desetimi dnevi," je dejal.

Britanski premier Boris Johnson je prav tako danes ocenil, da je "zelo verjetno", da dogovora v prihodnjih dneh ne bo, razen če bo prišlo do velike spremembe pri EU. "Zelo zelo verjetno je, da bomo morali izbrati rešitev, ki bo po mojem mnenju odlična za Veliko Britanijo in da bomo lahko od 1. januarja naredili natanko tisto, kar želimo," je dejal med obiskom v Blythu na severu Anglije.

Dodal je, da pa še naprej upajo, saj se pogajanja z EU nadaljujejo. Še vedno čakajo na "velik predlog", veliko spremembo, s katero bi EU lahko spremenila tok pogajanj.

Čas za dogovor se zdaj res izteka. Sporazum, če bo dosežen, je treba namreč še ratificirati, preden se konec leta izteče prehodno obdobje, v katerem je Združeno kraljestvo še vedno del notranjega trga in carinske unije, tako da ljudje in podjetja brexita, ki se je sicer zgodil konec januarja, še ne občutijo.

Če dogovora o sporazumu o prihodnjih odnosih ne bo, bodo trgovinski odnosi med EU in Združenim kraljestvom temeljili na pravilih Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kar pomeni carine, kvote in druge trgovinske ovire, ki jih 47 let britanskega članstva v uniji ni bilo.