Vrh EU o covidu, blokadi svežnja za okrevanje, Turčiji, podnebju

Po nizu virtualnih sestankov so se voditelji tokrat kljub slabi epidemiološki sliki Evrope spet srečali v Bruslju, kar potrjuje, da so teme, o katerih se morajo pogovoriti, pomembne. Slovenski premier Janez Janša na zasedanju zastopa tudi hrvaškega kolega Andreja Plenkovića, ki zaradi okužbe z novim koronavirusom ostaja doma v karanteni.

V ospredju pozornosti je bilo najprej vprašanje, ali bodo rešili sveženj za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov, ki sta ga blokirali Madžarska in Poljska zaradi nasprotovanja pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava. Nemško predsedstvo je pripravilo rešitev v obliki osnutka sklepov vrha, ki predvideva zamik uporabe načrtovanega pogojevanja do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je igrala vodilno vlogo pri iskanju kompromisa z Madžarsko in Poljsko, je ob prihodu poudarila, da bi bil dogovor zelo pomembno znamenje zmožnosti delovanja unije. "Bomo videli, ali bo mogoče doseči enotnost," je dejala.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil upanje, da jim bo dogovor uspelo zapečatiti v prihodnjih urah.

"Blizu smo, nismo pa še tam," pa je ocenil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Ob tem je ponovil večkrat izraženo prepričanje, da bo dogovor mogoče doseči.

Tudi madžarski premier Viktor Orban je ocenil, da je konsenz oddaljen še "samo en palec", da je dogovor o svežnju za okrevanje "zelo blizu". Izpostavil je tudi, da se borijo za enotnost EU in "za zmago zdravega razuma" ter da je treba ravnati odgovorno.

Premier Janez Janša je ocenil, da je pred voditelji "zelo dober kompromis". Če bo dobil zeleno luč, bo to zagotovilo tako ustrezno zaščito z vladavino prava vseh finančnih mehanizmov EU, ki bodo veljali od 1. januarja, kot sredstva, ki so nujna za okrevanje po epidemiji, je poudaril.

Nizozemski premier Mark Rutte je medtem izpostavil nekaj svojih zahtev. Želi na primer mnenje Evropskega parlamenta in pravno mnenje Sveta EU o tem, ali kompromis ne ogroža uredbe, ki opredeljuje pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava.

Evropski parlament bo podrobno preučil sklepe vrha, pa je zatrdil predsednik parlamenta David Sassoli. Ob tem je izrazil upanje, da bodo ti skladni z duhom in črko doseženega kompromisa, ko gre za zaščito vladavine prava.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je dogovor o svežnju najbolj pereče vprašanje. "Veseli me, da smo našli pot naprej," je dejala. Kot ključno je izpostavila to, da ostaja mehanizem pogojevanja nespremenjen.

Pot naprej, ki jo omenja von der Leynova, je osnutek sklepov, ki jih je pripravilo nemško predsedstvo in naj bi jih potrdili voditelji. Ti med drugim predvidevajo zamik uporabe pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa.

Poleg tega naj bi pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava veljalo le za sveženj v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.

Vrh EU pa je nato le dosegel kompromis, ki odpravlja blokado svežnja za okrevanje.

Zagotoviti je treba, da bodo cepiva na voljo pravočasno in usklajeno

Prva tema današnjega zasedanja vrha EU je sicer bila spopadanje s pandemijo covida-19. Voditelji članic EU so tako izpostavili pomen priprav za zagotovitev pravočasne dostave in razdeljevanja cepiv, tudi z oblikovanjem nacionalnih strategij za cepljenje. Cilj je zagotoviti, da bodo cepiva ljudem v EU na voljo pravočasno in usklajeno. Poudarjajo tudi pomen jasnih informacij o cepivih in boja proti dezinformacijam.

Voditelji so pozdravili pozitivne napovedi glede cepiv proti covidu-19, a obenem opozorili, da prihod cepiv ne pomeni, da je pandemije konec. Epidemiološke razmere v Evropi ostajajo skrb zbujajoče, zato je treba nadaljevati prizadevanja za zajezitev virusa, da bi preprečili nadaljnje valove okužb, piše v sprejetih sklepih.

Ob tem so se voditelji zavezali k nadaljnji krepitvi usklajevanja v boju proti covidu-19, še zlasti pri pripravah na postopno odpravljanje omejitev ter vračanju k normalnemu potovanju in čezmejnemu turizmu, ko bodo sanitarne razmere to dopuščale. Izpostavili so tudi zavedanje, da je treba okrepiti izmenjavo izkušenj in načrtov za prihodnost.

Evropsko komisijo so pozvali, naj predstavi predlog priporočila za skupen okvir za hitre antigenske teste in vzajemno priznavanje rezultatov teh testov. Zavzeli so se tudi za usklajen pristop glede potrdil o cepljenju.

Poleg tega so izpostavili, da je cepljenje treba obravnavati kot globalno javno dobro in da bo unija nadaljevala prizadevanja v okviru mednarodnega odziva na pandemijo s ciljem zagotoviti pravičen in cenovno sprejemljiv dostop do cepiv po vsem svetu.

Da bi lahko bolje predvidevali morebitne nove pandemije v prihodnje, bo EU spodbujala načine za krepitev mednarodnega sodelovanja, tudi v okviru morebitne mednarodne pogodbe o pandemijah v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je središče mednarodnega sodelovanja glede zdravstvenih vprašanj, še piše v sklepih.

Vrh EU za podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji

Voditelji članic EU so danes podprli vnovično šestmesečno podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji, uvedenih leta 2014 zaradi nezakonite priključitve Krima. Sankcije se sicer iztečejo konec januarja in so jih tako podaljšali do konca julija prihodnje leto.

Sankcije, ki se nanašajo na finančni, energetski in obrambni sektor, je unija uvedla konec julija 2014 in jih nato septembra 2014 še okrepila. Marca 2015 je trajanje sankcij povezala z uresničevanjem mirovnih dogovorov iz Minska. Ker se ta ne izvajata, je bila odločitev pričakovana.

EU je poleg gospodarskih sankcij uvedla še niz drugih ukrepov v odziv na krizo v Ukrajini, na primer sankcije v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v unijo za posameznike in pravne osebe.

V odziv na nezakonito priključitev Krima Rusiji je uvedla še vrsto omejevalnih ukrepov na področju naložb in trgovine, ki se nanašajo le na ozemlje Krima.

Odnosi z ZDA: vrh EU izpostavil pomen močnega strateškega partnerstva

Voditelji članic EU so danes v Bruslju v razpravi o odnosih z ZDA po zmagi demokrata Joeja Bidna na novembrskih predsedniških volitvah izpostavili pomen močnega strateškega čezatlantskega partnerstva na temelju skupnih interesov in vrednot v luči potrebe po spoprijemu s perečimi globalnimi izzivi.

EU se veseli sodelovanja z ZDA, še posebej s ciljem krepitve globalnega odziva v boju proti covidu, pri soočanju s podnebnimi spremembami, krepitvi gospodarskega okrevanja, sodelovanju glede digitalnih in tehnoloških vprašanj, krepitvi vzajemne trgovine, naslovitvi trgovinskih sporov, pri reformi Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter pri spodbujanju multilateralizma in miru in varnosti, so zapisali v sklepih.

Obenem so izrazili pripravljenost, da o skupnih prioritetah razpravljajo z novim predsednikom ZDA.

EU želi po Bidnovi zmagi nov začetek v odnosih z ZDA, saj se je v mandatu republikanca Donalda Trumpa s spodkopavanjem multilateralizma čezatlantska vez močno skrhala. Pri tem želi ZDA prepričati, da so prizadevanja za krepitev strateške avtonomije EU tudi v ameriškem interesu.

Koncept strateške avtonomije je sicer v minulih tednih v EU sprožil vročo polemiko. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je v ponedeljek po razpravi zunanjih ministrov, ki jo je opisal kot intenzivno, poudaril, da pri strateški avtonomiji ne gre za protekcionizem in oddaljevanje od zveze Nato ter da ni uperjena proti nikomur.

"Zmožni moramo biti delovati multilateralno, ko je to mogoče, in avtonomno, ko je to potrebno," je tedaj poudaril Borrell. V razpravi o opredelitvi koncepta strateške avtonomije gre za semantiko, a besede so pomembne, je še dejal in predlagal, da bi govorili o strateški avtonomiji kot o neodvisnosti.

Tudi o Turčiji, stanju v pogajanjih o odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu ...

Voditelji so zasedanje sicer začeli z minuto molka v poklon nekdanjemu francoskemu predsedniku Valeryju Giscardu d'Estaingu, ki je pred dnevi umrl za posledicami koronavirusa.

Danes pa so obravnavali še vrsto drugih perečih tem - blokado svežnja za okrevanje, stanje v pogajanjih o odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu, krepitev podnebnega cilja do leta 2030, vprašanje sankcij proti Turčiji in redno podaljšanje sankcij proti Rusiji.

Dva voditelja na zasedanju manjkata. Estonskega premierja Jürija Ratasa zastopa latvijski premier Krišjanis Karinš, hrvaškega premierja Plenkovića pa kot omenjeno Janša.