Nov pogajalski predlog: za nepovratna sredstva 390 milijard evrov

Voditelji članic EU poskušajo v Bruslju že četrti dan doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Največja ovira na poti do kompromisa naj bi bilo vztrajanje Nizozemske in Avstrije pri tolikšnem zmanjšanju nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje, ki za večino preostalih članic ni sprejemljivo.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je približno pol ure pred polnočjo oznanil 45-minutni premor za posvetovanja v različnih ožjih sestavah, ki so trajala več kot šest ur. Nato so vendarle začeli skupno zasedanje, ki pa ga je bilo bliskovito hitro konec. Michelov govorec Barend Leyts je najprej sporočil, da je predsednik končal zasedanje in da se bodo znova sestali ob 14. uri. Nato je sporočil, da bodo nadaljevali ob 16. uri, a so začetek zasedanja večkrat preložili.

Michel je danes pripravil nov pogajalski predlog. Krovni obseg sklada sicer ostaja enak kot v majskem predlogu Evropske komisije, a razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili se je občutno spremenilo. To je kompromis z varčno četverico - Nizozemsko, Avstrijo, Dansko in Švedsko, ki je ob podpori Finske zahtevala, da se obseg nepovratnih sredstev čim bolj oklesti. Četverica je dobila tudi radodarne rabate, ki bodo verjetno še visok kamen spotike.

Povečala so se sredstva za temeljni del tega sklada, instrument za okrevanje in odpornost, ki je poznan po angleški okrajšavi RRF, v okviru katerega so predvidene nacionalne ovojnice. A v glavnem se je povečal delež, namenjen za posojila. Po predlogu komisije je bilo zanj predvidenih 560 milijard evrov, od tega 310 za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila, zdaj pa je predvidenih 672,5 milijarde evrov, od tega 312,5 milijarde za nepovratna sredstva in 360 milijard za posojila. 

Za vse preostale instrumente, za katere so predvidene nacionalne ovojnice: novi kohezijski instrument ReactEU ter okrepljena sklad za pravičen zeleni prehod in sklad za razvoj podeželja, so se sredstva glede na majski predlog komisije zmanjšala. Za novi kohezijski instrument ReactEU so se zmanjšala s 55 milijard na 47,5 milijarde evrov. Sredstva za sklad za pravičen prehod so se znižala s 30 milijard na deset, sredstva za sklad za razvoj podeželja pa razpolovila na 7,5 milijarde evrov. 

Eno od ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih je bil način izračunavanja nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost. Komisija je predlagala, naj ključ temelji na podatkih o brezposelnosti v obdobju 2015-2019. Ta predlog je sprožil ostre kritike, ker da ne upošteva posledic pandemije. Michel zato predlaga nov ključ: 70 odstotkov sredstev bo dodeljenih v letih 2021 in 2022 na podlagi merila komisije s poudarkom na brezposelnosti, preostalih 30 odstotkov pa do konca leta 2023 na podlagi padca BDP v obdobju 2020 in 2021.

Pomembna točka pogajanj je bilo tudi vprašanje upravljanja sredstev iz instrumenta za okrevanje, saj je nizozemski premier Mark Rutte v primeru nespoštovanja reformnih in proračunskih priporočil zahteval možnost veta na izplačilo teh sredstev. Članice bodo morale pripraviti nacionalne načrte za okrevanje, v katerih bodo podrobno opredelile porabo sredstev, pri čemer morajo upoštevati evropska reformna, proračunska in naložbena priporočila. Članice morajo nacionalne načrte potrditi s kvalificirano večino na podlagi predloga komisije, sicer pa je bilo predvideno, da o dejanskem izplačilu sredstev odloči komisija ob upoštevanju mnenja članic. To za Rutteja ni bilo dovolj. Zahteval je soglasje.

Problem poskuša Michel rešiti s posebno "zasilno zavoro". Če bo neka članica menila, da obstajajo prevelika odstopanja od reform, bo lahko zahtevala napotitev zadeve na vrh EU, ki pa odločitve vselej sprejema s konsenzom. Michel ohranja podnebno pogojevanje. 30 odstotkov vseh sredstev iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji bo treba nameniti za uresničevanje zelenih ciljev. Pogoj bo tudi zavezanost cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, h kateremu Poljska še ni pristopila.

Sveženj za obnovo Evrope po pandemiji, o katerem se že četrti dan poskušajo dogovoriti voditelji članic EU, sicer poleg 750-milijardnega sklada za okrevanje, ki je bil te dni v središču pozornosti, vključuje tudi prihodnji sedemletni proračun v vrednosti 1074 milijard evrov. Michel torej ohranja krovni obseg, ki ga je predlagal v prvem predlogu, predstavljenem pred vrhom. Komisija je sicer predlagala nekoliko več - 1100 milijard evrov. Novi predlog vključuje tudi tradicionalne bonbončke, ki jih članice dobijo v okviru večletnega proračuna v končnici pogajanj, da se na koncu zagotovi zadovoljstvo vseh.

Za razvitejšo od dveh slovenskih kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, je iz strukturnih skladov predvidenih 300 milijonov evrov za krepitev konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest. V vmesnem osnutku je bila ta številka nižja, 240 milijonov.

Michel v novem predlogu tudi ohranja sporno povezavo med spoštovanjem načela vladavine prava in proračunom. Ohranja predlog, naj članice o sankcijah zaradi nespoštovanja načela vladavine prava odločajo s kvalificirano večino, medtem ko Madžarska želi možnost veta na odločitev, torej odločanje s soglasjem.

Uradnega slovenskega odziva na najnovejši Michelov predlog sicer še ni, a po prvih neuradnih informacijah na slovenski strani ni pretiranega navdušenja. Glede na to, da je Slovenija želela, da bi bil končni dogovor čim bliže predlogu komisije, je mogoče sklepati, da ni zadovoljna z zmanjšanjem krovnega obsega nepovratnih sredstev ter s krčenjem sredstev za sklada za pravičen zeleni prehod in razvoj podeželja. Prav tako zagotovi ni zadovoljna z večanjem rabatov za nekatere neto plačnice. Počakati je tudi treba na uradno oceno stanja glede kohezije, ki je bila za Slovenijo v proračunskih pogajanjih vseskozi glavna prioriteta, še zlasti preprečitev prevelikega padca sredstev za razvitejšo od obeh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo.

Janša: Realno upanje, da se danes ali jutri doseže končni dogovor 

Premier Janez Janša je v Bruslju ocenil, da po ponoči doseženem napredku obstaja dokaj realno upanje, da voditelji članic EU "danes ali jutri" dosežejo končni dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, tako glede prihodnjega sedemletnega evropskega proračuna kot glede sklada za okrevanje. "Ostaja še nekaj odprtih vprašanj, kljub temu pa lahko rečem, da se je veliko stališč zbližalo," je ocenil ob prihodu na današnje zasedanje. 

Slovenija se po njegovih besedah bori tako za zadosten obseg sredstev na ravni EU ter ugodno razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili v skladu za okrevanje kot za ustrezno nacionalno ovojnico. "Oboje je enako pomembno, kajti slovensko gospodarstvo je močno vpeto v skupni evropski trg. Glede na naš prispevek imamo tudi nadpovprečne koristi od tega trga," je izpostavil. 

Ves naložen denar v kateri koli članici EU, s katero slovensko gospodarstvo sodeluje, je po njegovih besedah obenem tudi investicija v naš napredek in razvoj. Obenem se torej borijo tudi za ustrezno nacionalno ovojnico in čim ugodnejše odgovore na konkretne dileme glede vzhodne in zahodne kohezijske regije ter preostale dileme, ki jih želijo rešiti tudi s pomočjo evropskih sredstev, je pojasnil. 

Janša se je v času premora, ko so potekala posvetovanja v ožjih sestavah, srečal s kolegi iz višegrajske četverice in Latvije. Tudi po Twitterju je ocenil, da je dogovor nekoliko bliže. "Dolga tretja noč. Nekoliko bliže dogovoru. Nekoliko manj solidarnosti. Še vedno rabati," je tvitnil. Dodal je še, da je z nekaj inovativnosti lahko končni predlog še vedno dovolj močno orodje za okrevanje EU. 

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je glede možnosti za dogovor optimistična. Na dolgih nočnih pogajanjih so oblikovali okvir za možen dogovor, to je napredek, je dejala ob prihodu v stavbo Evropa. Obstaja torej upanje, da bo na četrti dan zasedanja dogovor mogoče doseči oziroma da je dogovor mogoč, je dejala. Izpostavila je, da so pogajanja izjemno težka, a da izjemne razmere terjajo izjemne odzive. Upa, da bo razlike, ki še obstajajo, mogoče preseči, čeprav to ne bo lahko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa ocenjuje, da obstaja upanje na kompromis. Poudaril je, da dve pomembni točki še ostajata odprti: podnebno pogojevanje in vprašanje vladavine prava. "Duh kompromisa" po njegovih besedah po nekaterih "napetih trenutkih" na nočnih pogajanjih obstaja. Izpostavil je napredek glede upravljanja sredstev iz sklada za okrevanje, torej odločanja o izplačilu teh sredstev, ter o krovnem obsegu sklada in obsegu nepovratnih sredstev. A obenem je poudaril, da je nekatera vprašanja še treba rešiti: vprašanje podnebnega pogojevanja in vprašanje povezave spoštovanja vladavine prava in evropskega proračuna. Madžarska in Poljska temu že vseskozi nasprotujeta, po neuradnih informacijah ju je v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija. Francoski predsednik je izpostavil še, da je nujno ohraniti ambicijo svežnja, in opozoril, da bi neuspeh vrha pomenil še večje stroške v še težjih okoliščinah.

Vzdušje je bilo ponoči sicer precej napeto. Francoski predsednik je po nekaterih neuradnih navedbah vedenje varčne četverice primerjal z ravnanjem nekdanjega britanskega premierja Davida Camerona pred brexitom. Poleg tega je portal Politico poročal, da je Macron "udaril s pestjo po mizi" in povzemal kritične besede diplomatov, da varčna četverica blokira, da "Kurz ne posluša" ter da Nizozemska in Avstrija izkoriščata vprašanje vladavine prava za blokado pogajanj. Bruseljski veterani že računajo, koliko časa mora ta vrh še trajati, da bo presegel rekord do zdaj najdaljšega zasedanja voditeljev. Rekorder je vrh v Nici, ki je potekal od 7. do 11. decembra 2000. Dogovor je bil dosežen peti dan zasedanja zgodaj zjutraj.

Francoski predsednik sicer ocenjuje, da obstaja upanje na kompromis o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji nove koronavirusne bolezni, a obenem izpostavlja, da ostaja izjemno previden. Poudaril je, da dve pomembni točki še ostajata odprti: podnebno pogojevanje in vprašanje vladavine prava. Madžarska in Poljska temu že vseskozi nasprotujeta, v razpravi na vrhu je stališča obeh držav podprla tudi Slovenija.

"Duh kompromisa" po Macronovih besedah po nekaterih "napetih trenutkih" na nočnih pogajanjih obstaja. Izpostavil je napredek glede upravljanja sredstev iz sklada za okrevanje, torej odločanja o izplačilu teh sredstev, ter o krovnem obsegu sklada in obsegu nepovratnih sredstev.