Sodišče v kratkem sklepu ni pojasnilo razlogov za začasno razveljavitev odredbe nižjega sodišča, ki je deportacije blokirala. Je pa določilo tri ključna vprašanja, o katerih bo odločalo decembra. Med drugim bo presojalo, ali je imelo nižje sodišče pristojnost za odločanje o primeru, ali je lahko njegova odločitev veljala za vse prizadete migrante ter ali je politika Trumpove vlade sploh zakonita.
Vrhovno sodišče je tako zanemarilo vprašanje spoštovanja načela zaradi postopka in konvencije ZN proti mučenju, ki praviloma prepoveduje deportacijo ali izročitev osebe v državo, kjer obstaja nevarnost mučenja. Pravniki Trumpove vlade so trdili, da je dovolj, če tuja država državnemu sekretarju ZDA Marcu Rubiu zagotovi, da deportiranih oseb ne bo preganjala ali mučila.
Trumpova vlada je doslej iz ZDA izgnala več deset tisoč ljudi v Mehiko ter države v Afriki in Latinski Ameriki, potem ko jih njihove domovine niso želele sprejeti. Po nekaterih ocenah so na ta način deportirali okoli 25.000 migrantov.
Primer je pritegnil posebno pozornost lani, ko so skupine za pravice migrantov razkrile primer skupine ljudi, ki so jih ZDA nameravale izgnati v Južni Sudan, vendar so bili pred tem več tednov pridržani v Džibutiju.
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je medtem opozorilo, da so odločitve nižjih sodišč povzročile logistične težave, vključno s preklicem letov, možnimi diplomatskimi zapleti in zamudami pri deportacijah oseb, obsojenih zaradi nasilnih in z drogami povezanih kaznivih dejanj.
Odvetniki priseljencev so opozarjali, da so posameznike, deportirane brez ustreznega obvestila in možnosti uveljavljanja zaščite, v nekaterih primerih dolgotrajno pridržali, deležni so bili fizičnega nasilja, spolnih napadov, nekaterih so celo izginili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.