Vrhovno sodišče ZDA razveljavilo večji del Trumpovih carin

Današnja odločitev sodišča se nanaša na visoke dodatne carine, ki jih je Donald Trump enostransko uvedel na podlagi zakona o izrednih pooblastilih, predvsem na njegove t. i. vzajemne carine, ki jih je naznanil aprila lani in potem v nadaljevanju na podlagi dogovarjanja z zunanjetrgovinskimi partnericami prilagajal.

Republikanski predsednik je v pričakovanju odločitve pritiskal na sodišče in trdil, da bi bila razveljavitev carin katastrofa, ker bi morala vlada uvoznikom vrniti milijarde dolarjev, zbranih s carinami, poroča televizija ABC.

Odločitev sodišča, ki je bila sprejeta z večino šestih sodnikov proti trem, sicer ne govori posebej o tem, vendar pa bodo lahko uvozniki, ki so carinske dajatve dejansko plačali, zdaj od vlade lahko zahtevali povračilo. Tisti, ki so carine že prenesli na cene za potrošnike, lahko tako računajo na dvojni prihodek. 

ZDA so z vzajemnimi carinami do 14. decembra lani sicer zbrale 134 milijard dolarjev, poroča CNN. 

Odločitev večine je napisal predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, proti pa sta skupaj z Brettom Kavanaughom glasovala najbolj konservativna sodnika Samuel Alito in Clarence Thomas, ki doslej še nikoli nista nasprotovala nobeni Trumpovi odločitvi.

"Predsednik uveljavlja izredno pooblastilo, za enostransko uvedbo carin v neomejenem znesku, trajanju in obsegu. Glede na obseg, zgodovino in ustavni kontekst tega uveljavljenega pooblastila mora imeti predsednik jasno pooblastilo kongresa za njegovo izvrševanje," je zapisal Roberts in dodal, da je utemeljitev Trumpove administracije nezadostna, poroča CNN.

"Ko kongres podeli pooblastilo za uvedbo carin, to stori jasno in s skrbnimi omejitvami. V tem primeru ni storil niti enega niti drugega," je zapisal Roberts.

Po njegovih navedbah vrhovno sodišče ne trdi, da ima posebne pristojnosti v gospodarskih ali zunanjih zadevah. Ima omejeno vlogo po ustavi, na podlagi katere pa ocenjuje, da zakon o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih predsedniku ne daje pooblastila za uvedbo carin.

Vzajemne carine so občutno povečale carinske dajatve na blago za ključne trgovinske partnerje, za Indijo in Brazilijo na 50 odstotkov, za Kitajsko pa za določeno obdobje na kar 145 odstotkov, čeprav je to potem Trump sproti prilagajal. Za EU po lanskem poletnem dogovoru veljajo večinoma največ 15-odstotne carine.

Trump in uradniki ministrstva za pravosodje so spor opredelili kot vprašanje preživetja ZDA. Skupina malih podjetij se z njim ni strinjala, saj so se zavedala, da bodo morala dajatve na uvoz plačati sama, ne pa tuji izvozniki ali celo tuje države, kot to trdi Trump. Sodišča so s tožbo prepričala, da so Trumpove carine davek brez odobritve kongresa.

Trump se je pri uvedbi vzajemnih carin skliceval na zakon iz 70. let prejšnjega stoletja, ki mu omogoča urejanje uvoza v času izrednih razmer. Enostavno je sklenil, da visoki primanjkljaji v blagovni menjavi s svetom predstavljajo izredne razmere, ker da tuje države izkoriščajo ZDA.

Navedel je še več argumentov, na primer to, da so carine vprašanje zunanje politike ZDA, kar je v pristojnosti vlade, ne kongresa. Predsednik ima na voljo druga pooblastila za carine, vendar so z njimi povezani določeni pogoji in so časovno omejena. ZDA imajo zakon, ki predsedniku omogoča uvedbo dodatnih carin, vendar za največ 15 odstotnih točk in za največ 150 dni.

Vsa nižja sodišča, ki so pregledala Trumpove carine, so ugotovila, da kršijo zvezno zakonodajo, pomembno vprašanje ustnih argumentov obeh strani pred vrhovnim sodiščem novembra lani pa je bilo, ali bi bila vsa podjetja upravičena do vračila plačanih carin, če bi sodišče odločilo proti vladi. Vrhovno sodišče na to vprašanje ni odgovorilo.

Odločitev vrhovnih sodnikov pomeni največji poraz Trumpa v času jasne konservativne večine sodišča, ki jo je sam povečal z imenovanjem treh sodnikov v svojem prvem mandatu. Med drugim mu je odvzela sredstvo vplivanja na druge države, kar je počel z grožnjami in z uvajanjem carin, ki jih je potem zaradi slabe gospodarske statistike proti koncu lanskega leta začel zniževati ali povsem ukinjati.

Na novico iz ZDA se že odzivajo veliki ameriški zunanjetrgovinski partnerji. Evropska komisija je v prvem odzivu tako pojasnila, da odločbo vrhovnih sodnikov pozorno proučuje in da je obenem v tesnem stiku s predstavniki Trumpove administracije, da bi dobila jasno sliko o tem, kakšne ukrepe namerava ta zdaj sprejeti.

"Podjetja na obeh straneh Atlantika so odvisna od stabilnosti in predvidljivosti v trgovinskih odnosih med EU in ZDA. Zato se še naprej zavzemamo za nizke carinske stopnje in si prizadevamo za njihovo znižanje," je zapisal tiskovni predstavnik komisije Olof Gill.