Po razveljavljenih carinah Trump že napovedal nove

"Tuje države, ki so nas leta odirale, se veselijo, vendar se ne bodo veselile dolgo, to vam zagotavljam," je dejal Trump in se zgražal, da vrhovni sodniki niso "pokazali zvestobe", ampak so popustili pod določenimi mednarodnimi pritiski.

S sicer jeznim tonom je Trump javnost prepričeval, da mu je vrhovno sodišče v bistvu prisodilo zmago, češ da lahko tujim državam zdaj zaračunava še več. Pri tem je omenil določila treh zakonov - zakona o carinah iz leta 1930, zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 in zakona o trgovini iz leta 1974.

"Odločitev ni pravilna in na voljo imamo mogočne alternative, ki jih ta odločitev potrjuje," je dejal Trump. Pojasnil je, da je želel le skrajšati postopke, zdaj pa bo šel po daljši poti.

Obenem se je čudil "nad neumnostjo odločitve", ki mu daje pravico uničenja tujih držav, uvajanja embargov, izdajanja licenc, ne daje mu pa pravice, da "zaračuna dva centa".

Napovedal je, da bo v skladu z zakonom iz leta 1974 nemudoma uvedel 10-odstotne globalne carine, vendar te brez kongresne potrditve ne morejo veljati več kot 150 dni, poroča CNN.

Napovedal je tudi več novih preiskav, ki bodo podlaga za dodatne carine v skladu z istim zakonom. Trgovinski predstavnik ZDA lahko ugotovi, da države ovirajo trgovino ZDA, kar omogoča uvedbo carin.

Odločitev vrhovnega sodišča s šest proti tri ukinja tako imenovane Trumpove vzajemne carine, ki jih je naznanil lani aprila na uvoz iz vsega sveta in določene posebne carine proti Kanadi, Mehiki in Kitajski, Braziliji, pa tudi visoke carine proti Indiji zaradi kupovanja ruske nafte.

Trump je te carine uvedel s sklicevanjem na zakon o izrednih gospodarskih pooblastilih, česar po mnenju sodišča brez kongresa ne bi smel.

V veljavi pa ostajajo številne druge carine, ki jih je Trump uvedel na podlagi drugih zakonov, kot so carine na uvoz jekla, aluminija, avtomobilov in delov, bakra in lesa.

Vrhovno sodišče se ni izrekalo o vračilu denarja uvoznikom, ki so plačali Trumpove višje carine, vendar pa demokrati in podjetja vlado pozivajo, naj denar vrne pred začetkom vlaganja tožb.

Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer je izjavil, da bo odločitev vrhovnega sodišča Američanom končno prinesla olajšanje in pomeni zmago za njihove denarnice.

"Trump bi moral za vedno končati to nepremišljeno trgovinsko vojno sedaj, ko je njegova prekomerna ambicioznost spodletela. Od prvega dne smo trdili, da predsednik ne more mimo kongresa enostransko uvajati carine za Američane," je izjavil.

Med tistimi, ki so odločitev sodišča pozdravili, so ameriški pridelovalci soje, ki se zaradi povračilnih ukrepov Kitajske soočajo z velikimi težavami, saj so izgubili dostop do enega največjih trgov.

Izvršni podpredsednik za odnose z vlado pri Nacionalnem združenju za prodajo na drobno Dave French je izjavil, da sodba zagotavlja zelo potrebno varnost za ameriška podjetja in proizvajalce. "Jasna in dosledna trgovinska politika je bistvena za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in priložnosti za ameriške družine," je dejal in sodišča pozval, naj zagotovijo nemoten proces vračanja denarja uvoznikom.

Na novico iz ZDA se že odzivajo veliki ameriški zunanjetrgovinski partnerji. Evropska komisija je v prvem odzivu tako pojasnila, da odločbo vrhovnih sodnikov pozorno proučuje in da je obenem v tesnem stiku s predstavniki Trumpove administracije, da bi dobila jasno sliko o tem, kakšne ukrepe namerava ta zdaj sprejeti.

"Podjetja na obeh straneh Atlantika so odvisna od stabilnosti in predvidljivosti v trgovinskih odnosih med EU in ZDA. Zato se še naprej zavzemamo za nizke carinske stopnje in si prizadevamo za njihovo znižanje," je zapisal tiskovni predstavnik komisije Olof Gill.

V tujini sicer za zdaj ostajajo še previdni, saj se zavedajo Trumpove nepredvidljivosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da bodo počakali na dejanski učinek sodne odločitve. Je pa vrednost mehiškega pesa danes narasla.

Tiskovni urad britanske vlade je sporočil, da bodo sodelovali z ZDA pri ugotavljanju, kako bo odločitev vplivala na trgovinski sporazum med državama.

Nemško poslovno združenje BDI je sporočilo, da odločitev sodišča pošilja trden signal za trgovinski sistem na podlagi pravil.

Nekdanja trgovinska predstavnica ZDA za Azijo Wendy Cutler je menila, da se trgovinski partnerji ZDA verjetno ne bodo odločili za odstop od sporazumov, ki so jih pod pritiskom carin sklenili s Trumpovo vlado. "Čakajo, da vidijo, kakšen bo Trumpov načrt B," je dejala.

Predsednica kanadske gospodarske zbornice Candace Laing je menila, da gre za sodno odločitev, ne pa za spremembo ameriške trgovinske politike v času Trumpove vlade. "To zagotovo ni zadnje poglavje te neskončne zgodbe. Kanada se mora pripraviti na nove, bolj neposredne mehanizme, ki bodo uporabljeni za ponovno uveljavljanje trgovinskega pritiska, potencialno s širšimi in bolj motečimi učinki," je dejala.

Kanadski minister za trgovino Dominic LeBlanc pa je izjavil, da odločitev vrhovnega sodišča potrjuje, da je Trump z uvedbo carin prekoračil svoja pooblastila, vendar dodal, da najbolj boleče carine za Kanado (jeklo, aluminij, avtomobili), niso razveljavljene.

Današnja odločitev vrhovnega sodišča se nanaša na visoke dodatne carine, ki jih je Donald Trump enostransko uvedel na podlagi zakona o izrednih pooblastilih, predvsem na njegove t. i. vzajemne carine, ki jih je naznanil aprila lani in potem v nadaljevanju na podlagi dogovarjanja z zunanjetrgovinskimi partnericami prilagajal.

Republikanski predsednik je v pričakovanju odločitve pritiskal na sodišče in trdil, da bi bila razveljavitev carin katastrofa, ker bi morala vlada uvoznikom vrniti milijarde dolarjev, zbranih s carinami, poroča televizija ABC.

Odločitev sodišča, ki je bila sprejeta z večino šestih sodnikov proti trem, sicer ne govori posebej o tem, vendar pa bodo lahko uvozniki, ki so carinske dajatve dejansko plačali, zdaj od vlade lahko zahtevali povračilo. Tisti, ki so carine že prenesli na cene za potrošnike, lahko tako računajo na dvojni prihodek. 

ZDA so z vzajemnimi carinami do 14. decembra lani sicer zbrale 134 milijard dolarjev, poroča CNN. 

Odločitev večine je napisal predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, proti pa sta skupaj z Brettom Kavanaughom glasovala najbolj konservativna sodnika Samuel Alito in Clarence Thomas, ki doslej še nikoli nista nasprotovala nobeni Trumpovi odločitvi.

"Predsednik uveljavlja izredno pooblastilo, za enostransko uvedbo carin v neomejenem znesku, trajanju in obsegu. Glede na obseg, zgodovino in ustavni kontekst tega uveljavljenega pooblastila mora imeti predsednik jasno pooblastilo kongresa za njegovo izvrševanje," je zapisal Roberts in dodal, da je utemeljitev Trumpove administracije nezadostna, poroča CNN.

"Ko kongres podeli pooblastilo za uvedbo carin, to stori jasno in s skrbnimi omejitvami. V tem primeru ni storil niti enega niti drugega," je zapisal Roberts.

Po njegovih navedbah vrhovno sodišče ne trdi, da ima posebne pristojnosti v gospodarskih ali zunanjih zadevah. Ima omejeno vlogo po ustavi, na podlagi katere pa ocenjuje, da zakon o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih predsedniku ne daje pooblastila za uvedbo carin.

Vzajemne carine so občutno povečale carinske dajatve na blago za ključne trgovinske partnerje, za Indijo in Brazilijo na 50 odstotkov, za Kitajsko pa za določeno obdobje na kar 145 odstotkov, čeprav je to potem Trump sproti prilagajal. Za EU po lanskem poletnem dogovoru veljajo večinoma največ 15-odstotne carine.

Trump in uradniki ministrstva za pravosodje so spor opredelili kot vprašanje preživetja ZDA. Skupina malih podjetij se z njim ni strinjala, saj so se zavedala, da bodo morala dajatve na uvoz plačati sama, ne pa tuji izvozniki ali celo tuje države, kot to trdi Trump. Sodišča so s tožbo prepričala, da so Trumpove carine davek brez odobritve kongresa.

Trump se je pri uvedbi vzajemnih carin skliceval na zakon iz 70. let prejšnjega stoletja, ki mu omogoča urejanje uvoza v času izrednih razmer. Enostavno je sklenil, da visoki primanjkljaji v blagovni menjavi s svetom predstavljajo izredne razmere, ker da tuje države izkoriščajo ZDA.

Navedel je še več argumentov, na primer to, da so carine vprašanje zunanje politike ZDA, kar je v pristojnosti vlade, ne kongresa. Predsednik ima na voljo druga pooblastila za carine, vendar so z njimi povezani določeni pogoji in so časovno omejena. ZDA imajo zakon, ki predsedniku omogoča uvedbo dodatnih carin, vendar za največ 15 odstotnih točk in za največ 150 dni.

Vsa nižja sodišča, ki so pregledala Trumpove carine, so ugotovila, da kršijo zvezno zakonodajo, pomembno vprašanje ustnih argumentov obeh strani pred vrhovnim sodiščem novembra lani pa je bilo, ali bi bila vsa podjetja upravičena do vračila plačanih carin, če bi sodišče odločilo proti vladi. Vrhovno sodišče na to vprašanje ni odgovorilo.

Odločitev vrhovnih sodnikov pomeni največji poraz Trumpa v času jasne konservativne večine sodišča, ki jo je sam povečal z imenovanjem treh sodnikov v svojem prvem mandatu. Med drugim mu je odvzela sredstvo vplivanja na druge države, kar je počel z grožnjami in z uvajanjem carin, ki jih je potem zaradi slabe gospodarske statistike proti koncu lanskega leta začel zniževati ali povsem ukinjati.