Vrhovno sodišče ZDA: večina sodnikov naklonjena omejevanju pravice do splava

Aktivisti proti splavu pozivajo sodišče, naj "zaščiti nerojene otroke", vendar strokovnjaki opozarjajo na povečanje umrljivosti mater, saj bo splav prepovedan tudi, ko je ogroženo zdravje nosečnice. 

Odvetniki, ki zagovarjajo predlog Mississippija, so od sodišča zahtevali razveljavitev dveh prejšnjih pomembnih odločb v zvezi s splavom. Američanke so namreč dobile pravico do umetne prekinitve nosečnosti z odločitvijo vrhovnega sodišča v primeru Roe proti Wade leta 1973. Vrhovno sodišče je to pravico znova potrdilo v primeru Načrtovano starševstvo proti Casey leta 1992. Nasprotniki pravice do splava si želijo odločitev iz primera Roe proti Wade odpraviti že vsa desetletja od uveljavitve in upajo, da je sedaj pravi čas, ko imajo na zveznem vrhovnem sodišču šest konservativnih sodnikov, ki so proti splavu.

Liberalna trojica sodnikov je med zaslišanjem odvetnikov ene in druge strani poudarjala, da gre za verodostojnost sodišča kot nepolitične ustanove. Ena od sodnic Elena Kagan je dejala, da se bo z odpravo Roe proti Wade v javnosti utrdilo mnenje, da je vrhovno sodišče politična ustanova, ki spreminja svoje odločitve glede na sestavo.

Generalni pravobranilec Mississippija Scott Stewart je na sodišču dejal, da sta prejšnji odločitvi v primeru Roe in Casey "preganjali našo državo" in "zastrupljali zakon". Kot zastopnica zdravstvene organizacije, ki se zavzema za pravice žensk, je spregovorila Julie Rikelman in dejala, naj sodišče razveljavi zakon Mississippija. Spregovorila je tudi ameriška generalna pravobranilka Elizabeth Prelogar, ki je v imenu Bidenove administracije nasprotovala prepovedi splava v Mississippiju. Dejala je, da gre za "temeljno pravico žensk". 

Odprava te odločitve ne bo prepovedala splava po vsej ZDA, ampak bo odločanje o tem spet prepustila posameznim zveznim državam. To bi pomenilo, da bodo v državah z republikansko večino umetno prekinitev nosečnosti predvidoma prepovedali, v državah z demokratsko večino pa bo dovoljena. Bogate Američanke bi lahko potovale na poseg v druge države.

Ob tem pa se pri nekaterih pojavlja skrb, saj pravijo, da se bo splav še vedno dogajal, ne glede na to, ali bo zakonit ali ne, vendar pa ne bo več varen. Ena od zagovornic splava je za BBC pred ameriškim vrhovnim sodiščem dejala, da smo leta 2021 in ne more verjeti, "da se moramo boriti proti temu". 

Po podatkih ameriških centrov za nadzor bolezni je bilo leta 2019 v ZDA opravljenih približno 630.000 splavov. 18 odstotkov manj v primerjavi z letom 2010. Ženske v 20. letu starosti so leta 2019 največkrat odločile za splav, približno 57 odstotkov vseh splavov je bilo v tej starostni skupini. 

Nekateri strokovnjaki ob tem opozarjajo, da se za splav odločajo ženske z nizkimi dohodki ali tiste, ki so pod pragom revščine. In prepoved splava bi lahko posledično povečala tudi nasilja v teh družinah. 

Konservativni sodniki se v razpravo niso toliko vpletali kot liberalna manjšina. Predsednik sodišča John Roberts je spraševal, zakaj je problem v meji 15 tednov, ki jo določa zakon Mississippija. To namiguje, da bo zakon Mississippija verjetno obstal. Najverjetneje se bo le premaknila doslej sprejeta meja, do kdaj je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena. Po podatkih Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) se 90 odstotkov umetnih prekinitev nosečnosti v ZDA opravi v prvih 13 tednih. Vrhovno sodišče ZDA je s svojimi dosedanjimi odločitvami potrjevalo, da je ta pravica žensk ustavno zagotovljena, preden lahko zarodek sam preživi zunaj maternice, kar je določeno pri okrog 24. tednih.

Po dveh urah izmenjave argumentov obstaja velika verjetnost, da je precedens Roe proti Wade, ki je skoraj pol stoletja postavljal temelj pravice do splava v ZDA, resno ogrožen. 

Vlada predsednika ZDA Joeja Bidna trdi, da bi z odpravo Roe proti Wade, s katerim je pravica do umetne prekinitve nosečnosti zakoreninjena v 14. amandmaju k ustavi, ki državam prepoveduje zanikanje življenja, svobode ali lastnine brez ustreznega pravosodnega postopka, ogrozili tudi druge pravice, na primer pravice homoseksualcev. Mississippi trdi, da to ni povezano.

Ob tem naj spomnimo še na teksaški zakon, ki ga je guverner Greg Abbott podpisal maja letos, velja pa od septembra, z izjemo 48-urne prekinitve v začetku oktobra, ko ga je blokiral zvezni sodnik v Teksasu. Prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti po začetku srčnega utripa zarodka, kar je ponavadi v šestem tednu nosečnosti, ko ženske običajno še niti ne vedo, da so noseče. Posebnost teksaškega zakona je, da ne predvideva kazenskih sankcij za ženske ali tiste, ki opravljajo umetno prekinitev nosečnosti, ampak omogoča civilne tožbe zasebnih državljanov proti tistim, ki kakor koli pomagajo pri splavu, za najmanj 10.000 dolarjev (približno 8800 evrov) odškodnine. Žensk, ki opravijo splav, pa ni mogoče tožiti. Zakon dovoljuje izjemo iz zdravstvenih razlogov, ne pa tudi zaradi posilstva ali incesta.

Žolčna razprava se glede splava odvija tudi na Poljskem, kjer se je v parlamentu znašel predlog o popolni prepovedi splava, potem ko je ustavno sodišče odločilo, da se nosečnost lahko prekine le v primerih poškodb zarodka. Aktivisti za človekove pravice so zakonodajni predlog označili za zelo krut napad na pravice žensk.