Vozila z notranjim zgorevanjem ostajajo, predlaga Evropska komisija

Uredba EU, sprejeta leta 2023 v okviru t. i. evropskega zelenega dogovora, določa cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije do leta 2035 glede na leto 2021. To bi pomenilo, da od začetka leta 2035 v uniji ne bi bilo mogoče več prodajati novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Zdaj pa Evropska komisija predlaga, da bi cilj zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida iz izpušnih cevi znižali na 90 odstotkov. Preostalih deset odstotkov bi morali proizvajalci od leta 2035 dalje glede na predlog kompenzirati z uporabo nizkoogljičnega jekla v proizvodnji vozil ali s proizvodnjo vozil na trajnostna obnovljiva goriva.

Tako bi bila v EU do določene mere še naprej dovoljena prodaja vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem in priključnih hibridnih vozil.

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za industrijo, Stephane Sejourne je poudaril, da EU s tem svojih podnebnih ciljev ne postavlja pod vprašaj. "Cilji ostajajo enaki, le način izračuna se spreminja," je pojasnil.

Ob tem je napovedal posebno obravnavo proizvodnje malih električnih avtomobilov, dolgih do 4,20 metra. Med drugim bi se takšna vozila, proizvedena v EU, pri izračunu povprečnega zmanjšanja izpustov posameznega proizvajalca namesto kot eno vozilo štela kot 1,3 vozila. To bi po pojasnilih virov na komisiji znižalo povprečje izpustov vseh vozil, ki jih bo proizvedlo podjetje, spodbuditi pa želijo tudi njihovo proizvodnjo.

Viri so za Reuters povedali, da bi lahko dejansko prepoved prestavili za pet let ali jo omilili za nedoločen čas. Verjetna revizija zakona iz leta 2023, ki zahteva, da od leta 2035 vsi novi avtomobili in kombiji, prodani v 27-članskem bloku, ne smejo izpuščati emisij CO2, bi bila največji odmik Evropske unije od njenih t. i. zelenih politik v zadnjih petih letih.

"Evropska komisija bo predstavila jasen predlog za odpravo prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem," je danes napovedal Manfred Weber, vodja največje skupine Evropskega parlamenta, Evropske ljudske stranke. "To je bila resna napaka v industrijski politiki."

Tradicionalni proizvajalci avtomobilov, kot sta Volkswagen in lastnik Fiata Stellantis, so si močno prizadevali za omilitev ciljev sredi pritiska ostre konkurence cenejših kitajskih tekmecev. Vendar pa sektor električnih vozil meni, da to Kitajski daje več prostora pri prehodu na elektrifikacijo. "Tehnologija je pripravljena, polnilna infrastruktura je pripravljena in potrošniki so pripravljeni," je dejal izvršni direktor proizvajalca električnih vozil Polestar (PSNY.O) Michael Lohscheller. "Na kaj torej še čakamo?"

Zakon iz leta 2023 je bil zasnovan za pospešitev prehoda z motorjev z notranjim zgorevanjem na baterije ali gorivne celice in kaznovanje proizvajalcev avtomobilov, ki niso dosegli ciljev. Evropski proizvajalci avtomobilov namreč zaostajajo za Teslo in kitajskimi proizvajalci, kot sta BYD in Geely. 

Proizvajalci so sicer večkrat izrazili pomisleke glede povpraševanja po dražjih električnih avtomobilih in pomanjkljivi polnilni infrastrukturi. Carine EU na električna vozila kitajske izdelave so le nekoliko zmanjšale pritisk.

Vendar pa želijo proizvajalci avtomobilov še naprej prodajati modele z motorji z notranjim zgorevanjem skupaj s priključnimi hibridi in električnimi vozili. Pri tem omenjajo tudi biogoriva, izdelana iz kmetijskih ostankov in odpadkov, kot je rabljeno jedilno olje.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je oktobra dejala, da je odprta za uporabo e-goriv in "naprednih biogoriv".

Industrija električnih vozil medtem trdi, da bo ta poteza spodkopala naložbe in EU še bolj potisnila za Kitajsko. "Zagotovo bo imela učinek," je za Reuters dejal Rick Wilmer, izvršni direktor ponudnika strojne in programske opreme za polnjenje ChargePoint.

Proizvajalci avtomobilov želijo, da se cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij avtomobilov do leta 2030 uvede postopno v več letih in da se opusti 50-odstotno zmanjšanje za kombije. Nemčija želi, da se trajnostne prakse, kot je uporaba nizkoogljičnega jekla, upoštevajo pri zmanjševanju emisij CO2.

Evropska komisija bo podrobno predstavila tudi načrt za povečanje deleža električnih vozil v voznih parkih podjetij, zlasti službenih avtomobilov, ki predstavljajo približno 60 odstotkov prodaje novih avtomobilov v Evropi. Avtomobilska industrija si želi spodbud, pri čemer Belgijo izpostavlja kot državo, kjer so subvencije delovale, namesto obveznih ciljev.

Komisija bo verjetno predlagala vzpostavitev nove regulativne kategorije za mala električna vozila, ki bi imela nižje davke in bi pridobila dodatne olajšave za doseganje ciljev glede emisij CO2. Okoljske skupine pravijo, da bi se morala EU držati svojega cilja za leto 2035, saj trdijo, da biogoriv primanjkuje, da niso resnično CO2 nevtralna in da bi bila njihova oskrba pretirano draga.

"Evropa mora vztrajati pri električni energiji," je dejal William Todts, izvršni direktor skupine za zagovorništvo čistega prometa TE. "Jasno je, da je elektrika prihodnost."