Silovita neurja s poplavami so v Evropi med letoma 1980 in 2022 terjala več kot 5582 smrtnih žrtev, zaradi požarov v naravi pa sta umrla 702 človeka, kaže nedavno objavljeno poročilo Odziv na vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi v Evropi, ki ga je pripravila Evropska agencija za okolje (EEA).
Že zdaj vsak osmi Evropejec živi na območjih, kjer je povečano tveganje za poplavljanje rek, ugotavlja EEA. Slovenija se uvršča med sedem držav EU z največjim odstotkom prebivalstva, ki je izpostavljen poplavam rek. Po drugi strani pa se približno 30 odstotkov ljudi v južni Evropi spopada s stalnim pomanjkanjem vode.
"Podnebne spremembe bodo še povečale izpostavljenost ljudi vremenskim ekstremom z resnimi posledicami za zdravje. Starejši, otroci, ljudje s slabim zdravjem, socialno ogroženi, kmetje in ekipe nujnih služb so med skupinami, ki so najbolj izpostavljeni zdravstvenim posledicam zaradi poplav, suš, gozdnih požarov ali bolezni, ki se prenašajo z vodo in mikroorganizmi," so zapisali v EEA.
"Okoli 15 odstotkov industrijskih objektov v Evropi se nahaja na potencialno poplavnih območjih," pravi Aleksandra Kazmierczak, strokovnjakinja za podnebje in zdravstvo pri EEA. "Infrastruktura, kot so čistilne naprave, se nahajajo nižje v toku. In v Evropi jih je več kot tretjina postavljenih na poplavnih območjih," je dodala.
Glede na ugotovitve poročila, na poplavno visoko ogroženih območjih leži tudi približno 11 odstotkov bolnišnic. Izpostavili so tudi primer Psihiatrične bolnišnice Begunje, ki je bila poplavljena v lanski ujmi, težave zaradi zaprtih cest pa so bile tudi z dostopnostjo Splošne bolnišnice Trbovlje.
EEA opozarja tudi na nevarnost suš in vročinskih valov, ki med drugim ogrožajo tudi kakovost vode zaradi povečanja koncentracije onesnaževal. Ti kumulativni dogodki pa predstavljajo problem dostopa do vode za prebivalstvo in vplivajo na hladilne sisteme jedrskih elektrarn in kmetijstvo.
"Leta 2022 smo na primer zaznali padec proizvodnje koruze in oljčnega olja, še zlasti v južni Evropi. Izgube, ki so jih povzročile suša v kmetijstvu, oskrba z vodo in energetski sektor, so ocenjene na okoli devet milijard evrov letno," je pojasnila Kazmierczakova.
Evropska agencija svetuje omejitev gradnje na ogroženih območjih in predlaga naravne rešitve, kot so sajenje dreves ali zelenih površin za zadrževanje deževnice, ponovno uporabo vode iz čistilnih naprav in tudi uvedbo učinkovitejših sistemov zgodnjega opozarjanja.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.