Vse slabše stanje kitajskega gospodarstva

Drugo največje gospodarstvo na svetu se spopada s posledicami hude suše, njihov obsežni nepremičninski sektor pa trpi zaradi prevelikega zadolževanja. Toda že tako slabim razmeram ne kaže nič boljše, ker se Peking strogo drži ničelne politike za covid-19. V zadnjih dveh tednih je namreč kar osem ogromnih mest prešlo v popolno ali delno zaporo, v teh pomembnih središčih proizvodnje in prometa pa skupaj živi 127 milijonov ljudi, poroča CNN.

Po izračunih CNN na podlagi vladnih statistik je bilo po vsej državi od konca avgusta zaprtih vsaj 74 mest, kar je prizadelo več kot 313 milijonov prebivalcev. Goldman Sachs je prejšnji teden ocenil, da mesta, ki so jih prizadele blokade, predstavljajo 35 odstotkov kitajskega bruto domačega proizvoda.

Kitajska ima brezkompromisen, skoraj brutalen odnos do zatiranja virusa z najstrožjimi nadzornimi ukrepi nad ljudmi. "Zdi se, da je Peking pripravljen prevzeti gospodarske in socialne stroške, ki izhajajo iz njihove politike ničelne okužbe s covidom, ker alternativa - razširjene okužbe skupaj z ustreznimi hospitalizacijami in smrtnimi primeri - predstavlja še večjo grožnjo legitimnosti vlade," je dejal Craig Singleton, višji sodelavec na Kitajskem pri Fundaciji za obrambo demokracije.

Za kitajskega voditelja Xi Jinpinga je ohranjanje te legitimnosti pomembnejše kot kdaj koli prej, saj želi biti izbran za tretji mandat, ko se bo komunistična partija naslednji mesec sestala na svojem najpomembnejšem kongresu v zadnjem desetletju. "Večji politični premiki pred kongresom stranke se zdijo malo verjetni, čeprav bi lahko videli mehčanje nekaterih politik v začetku leta 2023, potem ko bo Xi Jinpingu zagotovljena politična prihodnost," je dejal Singleton.

Raymond Yeung, glavni ekonomist za Kitajsko pri podjetju ANZ Research, meni, da se bo gospodarstvo v naslednjih nekaj mesecih še poslabšalo. Močna upočasnitev svetovnega gospodarstva ne obeta nič dobrega za kitajsko rast, saj se slabi tudi povpraševanje na ameriških in evropskih trgih, kar pa močno obremenjuje in upočasnjuje kitajski izvoz. 

Prisilne karantene, množično obvezno testiranje in "obsežen lockdown" so le eni izmed skrajnih pristopov, ki jih Kitajska uporablja v boju s pandemijo. Ukrepi so sicer veljali za uspešne v zgodnji fazi pandemije, Kitajski je namreč v letih 2020 in 2021 uspelo izkoreniniti virus in preprečiti ogromno število smrti, ki so jih utrpele druge države, ob vsem tem pa si je po rekordnem zmanjšanju BDP prizadevala za hitro okrevanje. 

Na slovesnosti leta 2020 je Xi razglasil, da je uspeh Kitajske pri zajezitvi virusa dokaz "superiornosti komunistične partije nad zahodno demokracijo."

Toda kot vemo, se zarečenega kruha največ poje in napoved o tem, kako je komunistična partija uspešno premagala virus, se je hitro izkazala za nestabilno, ko se je pojavila različica omikron, ki je hitreje prenosljiva. Toda Xi, ki daje prednost premagovanju virusa pred reševanjem gospodarstva, ne namerava ukiniti ničelne politike. 

"Peking je svojo politiko brez covida skušal predstaviti kot dokaz moči stranke in s tem posledično tudi vodstva Xi Jinpinga," je dejal Singleton.

Kakršnakoli sprememba v procesu bo prišla počasi in bo najverjetneje zelo postopna ter težka. 

"To bo dolg proces," je dejal Zhiwei Zhang, predsednik in glavni ekonomist za Pinpoint Asset Management, in dodal, da bi bil Hongkong - kjer so pred kratkim sprostili karanteno in pravila testiranja za obiskovalce - lahko "pomemben vodilni kazalec za to, kaj se bo zgodilo na celini."

Vlada je sicer uvedla vrsto spodbujevalnih ukrepov, da bi spodbudila propadajoče gospodarstvo, vključno s paketom za milijardo juanov (okoli 146 milijard evrov), namenjenim izboljšanju infrastrukture in zmanjševanju pomanjkanja električne energije.

Vlada torej poskuša doseči "najboljši možni izid" za gospodarsko rast in delovna mesta, medtem ko se drži ničelne epidemije covida, vendar je "zelo težko uravnotežiti dvojni cilj," je dejal Yeung iz ANZ.