Vasil Krupič za BBC opisuje grozljive prizore iz bitk v vzhodni regiji Donbas, kjer je med ruskimi napadi nekako preživel. Toda decembra lani, ko je služil v zaledju, so ga med iskanjem moških, ki so se izogibali vojaškemu vpoklicu, napadli lastni rojaki. Opisuje, kako dva moška nista hotela pokazati osebnih dokumentov in sta pobegnila. Ko se je njegova patrulja pognala za njima, so Krupiča hudo pretepli z železno palico. V bolnišnici je preživel šest tednov z zlomljenim rebrom. "Ležal sem na tleh in nisem mogel dihati," se spominja.
Več kot 600 napadov na nabornike
Ukrajinska vojaška varuhinja človekovih pravic pravi, da so takšni napadi postali redni in predstavljajo velik problem, saj se država v petem letu vojne vse težje sooča z mobilizacijo novih vojakov. Gre za temo, o kateri ljudje v Ukrajini neradi govorijo, saj se bojijo, da bi s tem krepili rusko propagando. Toda zadnje poročilo ukrajinske nacionalne policije navaja, da je bilo letos zabeleženih že več kot 600 napadov na uslužbence vojaških nabornih centrov, pri čemer policija opozarja, da nasilje postaja vse bolj resno in nevarno.
Aprila je bilo več nabornikov celo zabodenih, eden pa je poškodbam podlegel. Nato je ta mesec v Lvovu približno 200 protestnikov obkolilo uradnike, ki so skušali pridržati domnevnega izmikajočega se vpoklicu, pri tem pa razbili in prevrnili njihov avtomobil. Izgred je odmeval po vsej državi, predsednik Volodimir Zelenski pa je obsodil nasilje nad vojaki, ki služijo državi.
Zakaj takšen upor?
Razlogi za odpor so različni. Eden je strah pred fronto, saj skoraj vsak pozna nekoga, ki je bil ranjen ali ubit. Drugi je nepripravljenost pridružiti se vojni, za katero ni videti konca. Edini večji val prostovoljnega navdušenja po začetnem množičnem odzivu je prišel konec leta 2023, ko je Ukrajina sprožila protiofenzivo za ponovno zavzetje ozemelj na jugovzhodu države. Toda to navdušenje ni trajalo dolgo.
Takrat se je začela faza brutalne mobilizacije, za BBC opisuje opozicijski poslanec Oleksandr Hončarenko. Prav to po njegovem mnenju pojasnjuje vse večji odpor javnosti. Ti uradniki lovijo ljudi po ulicah in pri tem včasih uporabljajo precej nasilne metode, pravi poslanec. Nasilje pa rodi nasilje, izpostavlja.
Na bojišču se čuti pomanjkanje ljudi, izgube so bile stalne, pojasnjuje. Vrhovno vojaško poveljstvo je moralo te izgube nadomestiti, zato so začeli s tako imenovano 'busifikacijo'. Tako Ukrajinci imenujejo mobilne patrulje, ki moške preprosto zajamejo na ulici, jih posadijo na avtobuse in odpeljejo na služenje vojaškega roka.
Ko potrebujejo dodatnih 5.000 ljudi, jih preprosto začnejo pobirati. Če se kdo upira, se vse skupaj spremeni v pretepe na ulicah, opisuje Hončarenko.
Zato ima skoraj vsaka zgodba o napadu na uradnika za mobilizacijo tudi svojo drugo plat, poročila o nasilju, ki naj bi ga izvajali sami naborniki oziroma pripadniki mobilizacijskih enot. Ukrajinski varuh človekovih pravic je lani zabeležil več kot 6.000 takšnih pritožb, kar dvakrat več kot leta 2024. Med njimi so obtožbe o zlorabah, nezakonitem pridržanju ter neustreznih razmerah v mobilizacijskih centrih.
