Kardinali z volilno pravico so se malo pred 16. uro odpravili iz Doma svetega Marte v Pavlovo kapelo v Apostolski palači, kjer se je okoli 16.30 začela molitev. Od tam so odšli v bližnjo Sikstinsko kapelo, kjer je vsak kardinal posebej v latinščini izrekel prisego molčečnosti. Z latinskim izrazom extra omnes, v prevodu vsi ven, so nato prostor morali zapustiti vsi razen elektorjev. Ob 17.46 so se starodavna vrata kapele zaprla in glasovanje se je začelo.
Dim, ki je sporočil rezultat, se je iz dimnika nad kapelo pokadil ob 21. uri. Črn dim pomeni, da papeža še niso izbrali. Izvolitev bi oznani bel dim.
Konklave se bo sklenil z belim dimom in "Habemus papam"(Imamo papeža). S temi besedami kardinal protodiakon po končanem konlavu razglasi ime novega papeža.
Telefone so morali kardinali predati, Sikstinsko kapelo pa so že pred konklavom temeljito prečesali, da bi našli morebitne prisluškovalne napake.
Kako poteka glasovanje?
Razprav in govorov ni. Vsak kardinal mora svojega kandidata napisati s pisavo, ki je čim manj podobna njegovi, listek enkrat prepogniti ter ga – med dvema prstoma, z roko, visoko dvignjeno v zrak – odnesti trem nadzornikom. Listke nato spustijo v ceremonialno žaro.
Po koncu glasovanja vsak listič odprejo in preberejo ime, nato jih zvežejo, jim dodajo posebne kemikalije, zaradi katerih se dim obarva, in jih zažgejo. Iz dimnika, ki so ga pred dnevi namestili na Sikstinsko kapelo, se takrat pokadi dim. Črn, če papež ni izvoljen, in bel, če je. Izvolitev papeža pospremi tudi zvonjenje.

Kardinali bodo v času konklava ločeni od ostalega sveta. Trajanje konklava ni določeno, na zadnjih dveh pa belega dima nismo dolgo čakali.
Novega papeža izbira 133 kardinalov
Evangelizacija, odnosi z drugimi verami in vprašanje spolnih zlorab. To so ključni izzivi katoliške cerkve, ki so jih na kongregaciji dva dni po pogrebu papeža Frančiška izpostavili kardinali. Z njimi se bo moral soočiti njegov naslednik. Izbira ga 133 kardinalov, mlajših od 80 let, starejši namreč nimajo volilne pravice. Kardinalski zbor jih sicer sestavlja kar 252.
Okoli 80 odstotkov kardinalov elektorjev je imenoval Frančišek, prihajajo z vseh koncev sveta in so relativno mladi ter bo to zanje prvi konklave.
Pred konklavom se vedno vrstijo ugibanja, kdo bo prihodnji papež in kdo so t. i. papabili, kardinali, primerni za položaj. A napovedi se običajno izkažejo za netočne, tako da se je že uveljavilo reklo: Kdor gre v konklave kot papež, pride ven kot kardinal.
Glasovanje poteka v popolni tajnosti, v skladu s strogimi pravili in ceremonialnimi postopki. Kardinali v tem času nimajo stika z zunanjim svetom in bivajo v Domu svete Marte, pri čemer so jih tokrat nekaj namestili tudi v sosednjo depandanso. Število kardinalov elektorjev je namreč precej naraslo, praviloma bi jih moralo biti 120.
'Vsi ven!'
Kardinali so se pred konklavom ob 10. uri zbrali še na posebni maši v baziliki svetega Petra.
Papež sicer lahko postane vsak katoliški moški, vendar običajno izberejo enega izmed kardinalov elektorjev.
Prvi dan so imeli le en krog glasovanja (skrutinij), v prihodnjih dneh pa po štiri, dva dopoldne in dva popoldne. Po treh dneh glasovanj sledi dan počitka, namenjen premišljevanju in molitvi, nato se glasovanja nadaljujejo.

Ko si izbere ime, ga odpeljejo v sobo solz
Za izvolitev mora dobiti kardinal dve tretjini glasov. Ko se to zgodi, še pred zažigom listkov dekan kardinalskega zbora – trenutno je to kardinal Giovanni Battista Re – pristopi do kandidata in ga v latinščini vpraša, ali je pripravljen postati papež. Če pritrdi, ga vpraša še, katero ime si je izbral. Nato novoizvoljenega papeža odpeljejo v t. i. sobo solz, kjer se preobleče v nova papeška oblačila.
Medtem protodiakon, trenutno je kardinal Dominique Mamberti, stopi na balkon bazilike svetega Petra in izreče znamenite besede Nuntio vobis gaudium magnum: Papam habemus (Z velikim veseljem vam oznanjam: imamo papeža). Novoizvoljeni papež v svojem prvem nastopu pred verniki podeli blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi).
Koliko časa bodo kardinali tokrat potrebovali za izvolitev vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, je težko napovedati. Zadnje dvoje volitve, na katerih sta bila izvoljena Benedikt XVI. in Frančišek, so se končale po štirih oz. petih glasovanjih.
Tudi tokrat naj bi bilo podobno, čeprav se lahko zgodi, da bodo kardinali zaradi raznolikosti kandidatov stežka našli soglasje. Na drugi strani pa je možno tudi, da se bodo ravno zaradi tega obrnili na najbolj vidne osebnosti v Cerkvi, je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal avtor več knjig o Vatikanu John L. Allen Jr.
Ocenjuje, da bodo kardinali verjetno iskali nekoga, ki ima "sposobnost vodenja ladje skozi viharje" oziroma nekoga, ki ima diplomatske in geopolitične izkušnje.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.