Vstop na dubrovniško obzidje 40 evrov, a kam gre ves denar?

Za vstop na turistično oblegano dubrovniško obzidje morajo letos obiskovalci odšteti 40 evrov. Vstop zaračunava Društvo prijateljev dubrovniških starin (DPDS), ki se je zdaj znašlo sredi javne polemike. 

Hrvaški odvetnik in nekdanji kandidat za šefa hrvaškega Državnega odvetništva, Mladen Dragičević, je namreč na Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) podal kazensko prijavo proti Mestu Dubrovnik in DPDS, ker za upravljanje z dubrovniškim obzidjem nikoli ni bil razpisan natečaj. 

Trenutni model upravljanja sicer poteka že od leta 1952. DPDS si je skozi desetletja pridobil zaupanje lokalnih oblasti in dela javnosti, zbrana sredstva pa vlaga v obnovo in ohranjanje kulturne dediščine. A dejstvo je, da združenje, ki z vstopninami služi milijone, nikoli ni bilo izbrano na razpisu, piše hrvaški Index. Ob visokih cenah vstopnic in velikem zanimanju turistov za obisk obzidja se zato upravičeno porajajo vprašanja o transparentnosti in zakonitosti takšnega načina upravljanja. 

Za kulturno dediščino mesta sicer skrbi Zavod za obnovo Dubrovnika, katerega lastnik je mesto Dubrovnik. Vendar pa najpomembnejša obnovitvena dela na obzidju še vedno izvaja DPDS, ki pa kot združenje ni dolžno izvajati postopkov javnega naročanja. To pomeni, da samostojno izbira izvajalce in dobavitelje brez javnih razpisov. 

Trenutna ureditev temelji na pogodbi iz leta 1998, ki jo je podpisal takratni župan Vido Bogdanović (HSS). Ta je pozneje večkrat poudaril, da je bila ta poteza glede na okoliščine in posledice napačna. Takrat, takoj po vojni, namreč mesto ni imelo zmogljivosti za obnovo in upravljanje obzidja, turizem pa se je šele začel znova postavljati na noge. 

Dolga leta je ves izkupiček od prodanih vstopnic šel združenju DPDS, šele pozneje so z aneksi uvedli prerazporeditev prihodkov. Leta 2009 je nekdanji župan Andro Vlahušić (HNS) podpisal aneks k pogodbi z DPDS, po katerem gre 50 odstotkov izkupička mestu Dubrovnik. DPDS pa je na podlagi te pogodbe pridobil pravico užitka nad dubrovniškim obzidjem, kar je okrožno sodišče pozneje razglasilo za nezakonito.

Pred iztekom pogodbe leta 2019 je župan Mato Franković (HDZ) podpisal nov amandma, ki DPDS dovoljuje upravljanje z obzidjem še nadaljnjih 15 let. V tem amandmaju so določili tudi, da 60 odstotkov prihodkov po davkih gre mestu Dubrovnik, 40 odstotkov pa DPDS za obnovo in vzdrževanje obzidja in drugih zgodovinskih znamenitosti. Poleg dubrovniškega obzidja DPDS namreč upravlja tudi z obzidjem Stona in trdnjavo Sokol ter sodeluje pri obnovi in vzdrževanju več zgodovinskih stavb in utrdb na območju Dubrovnika.

Skupni prihodki družbe so v letu 2024 znašali več kot 16,23 milijona evrov, piše Index. "Družba je imela ob koncu poslovnega leta 2024 presežek prihodkov nad odhodki v višini 2.364.062,19 evrov. Mestno obzidje je v letu 2024 obiskalo 950.179 ljudi," je portal citiral DPDS. 

Lani so prodali 510.636 vstopnic (brez Dubrovnik Passa). Skupni prihodek od prodanih vstopnic za staro obzidje je znašal 12.023.688 evrov, neto prihodek društva – po tem, ko so mestu izplačali njegov delež – je znašal 4,8 milijona evrov. Mesto Dubrovnik je medtem prejelo 7,21 milijona evrov, kolikor je znašalo 60 odstotkov prihodkov.

Skupni stroški vzdrževanja obzidja in ostalih lokacij, s katerimi upravlja DPDS, so lani znašali skoraj 3,8 milijona evrov, so še sporočili iz društva.