Vučić bo KFOR predlagal vrnitev srbskih vojakov na Kosovo, ZDA proti

"Na vse bomo odgovorili po seji vlade, na katero sem bil povabljen zaradi naših zahtev glede resolucije ZN 1244, pa tudi glede umika priznanja številnih držav. Dobili boste natančen odgovor," je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Govoril naj bi o vložitvi prošnje Prištine za članstvo v EU, pa tudi o tem, katere države so umaknile priznanje neodvisnosti Kosova, poroča RTS. 

Resolucija 1244 je bila sprejeta ob koncu Natovega bombardiranja Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ). Resolucija je namreč odobrila mednarodno civilno in vojaško prisotnost na ozemlju Kosova ter ustanovila misijo ZN na Kosovu pod imenom UNMIK. Resolucija je sledila dogovoru takratnega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića o pogojih, ki sta jih predlagala predsednik Finske Martti Ahtisaari in nekdanji predsednik ruske vlade Viktor Černomirdin. Vključevala je umik vojske in policije ZRJ s Kosova, a tudi njihovo vrnitev v omejenem številu ob soglasju KFOR.

Resolucija je bila večinsko sprejeta, nasprotovali so ji le Kitajci, čeprav so se glasovanja vzdržali. Slednji so bili kritični do Natovega posredovanja, predvsem zaradi bombardiranja kitajskega veleposlaništva v Beogradu, ampak niso vložili veta, ker je ZRJ sprejela mirovni predlog. Odprlo se je novo vprašanje, kje stoji resolucija po tem, ko je Republika Kosovo razglasila svojo neodvisnost leta 2008. Srbija in nekatere druge članice ZN poudarjajo, da resolucija 1244 ostaja pravno zavezujoča za vse strani.

Vučić je pojasnil še, da je po srečanju s posebnima odposlancema Evropske unije in ZDA - Miroslavom Lajčakom in Gabrielom Escobarjem, govoril o nekaterih zamislih glede rešitve trenutnih napetosti na Kosovu, vendar, kot je dejal, je vse vprašanje časa.

"Pogoj za vstop v EU je, da si evropska država, kar Kosovo ni, ker njegovo neodvisnosti niso priznale vse članice unije, Kosovo pa tudi ni članica ZN," je pojasnil. Neodvisnosti Kosova ne priznavajo Španija, Grčija, Romunija, Slovaška in Ciper, pa tudi Rusija in Kitajska ne. Skupno Kosovo priznava 101 država, kar je nekaj več kot polovica članic ZN.

Na severu Kosova se medtem strasti še vedno niso umirile, šesti dan zapored tam stojijo barikade, ki so jih postavili lokalni Srbi in jih niso umaknili, kljub zahtevam ameriških in britanskih veleposlaništev v Beogradu in Prištini.

Lajčak je dejal, da je barikade bolje odstraniti diplomatsko kot z buldožerji. Po poročanju Index.hr je poudaril, da "Vučić razume resnost situacije". Escobar pa je za RTS ocenil, da "obstaja napredek in razlog za optimizem". Pred pogovorom z Vučićem sta se oba odposlanca pogovarjala tudi s kosovskimi predstavniki. "Barikade na severu Kosova morajo na miren način odstraniti tisti, ki so jih postavili," je dejal Escobar in dodal, da ZDA nasprotujejo prihodu srbske vojske na Kosovo.

Na situacijo se je odzval tudi veleposlanik Rusije v Srbiji, Aleksander Bocan-Harčenko, in ocenil, da Priština odkrito in predrzno nadaljuje s prevzemanjem nadzora nad severnim delom Kosova, navaja Tanjug.

"V okviru srečanj v Beogradu in Prištini zahodnih odposlancev, ameriškega Escobarja in posebnega predstavnika EU Lajčaka, ki skušata, kot je navedeno, najti rešitve v zvezi s trenutnim zaostrovanjem razmer na Kosovu, Priština odkrito in predrzno še naprej prevzema nadzor nad severnim delom pokrajine, kjer živijo Srbi. In si ne namerava premisliti. Postavlja se vprašanje o pravem namenu zahodnjakov," je dejal Bocan-Harčenko po poročanju Tanjuga.