Vučić razglasil zmago: Večina ljudi je pokazala, da je srbska družba demokratična

"V nobenem trenutku ni bilo negotovosti," je še dejal Aleksandar Vučić. Priznal je velik vpliv vojne v Ukrajini na volitve. "Vpliv ukrajinske vojne na izide je bil ogromen," je dejal.

Srbski predsednik, čigar država je tradicionalna ruska zaveznica in proti Moskvi zaradi napada na Ukrajino ni uvedla sankcij, je sicer vojno izkoristil v svoj prid, saj se je volivcem skušal prikazati kot porok stabilnosti v nemirnih časih. Zanikal je tudi, da bi na volitvah prihajalo do kakršnih koli nepravilnosti. 

V nedeljo so sicer potekale presedniške in parlamentarne volitve, ponekod, med drugim v Beogradu, pa tudi lokalne.

Volilna komisija naj bi uradne izide volitev sporočila šele danes zvečer, a glede na izide vzporednih volitev se Vučiću obeta prepričljiva zmaga na predsedniških volitvah že v prvem krogu.

Glede na prve ocene, ki sta jih po zaprtju volišč v Srbiji objavili agencija za javnomnenjske raziskave Ipsos in Center za svobodne volitve in demokracijo (Cesid), naj bi Vučićevi Srbski napredni stranki pripadlo 121 od 250 poslanskih sedežev, njihovim dosedanjim koalicijskim partnerjem socialistom 32 sedežev, vodilni opozicijski listi Združeni za zmago Srbije pa 36.

Na predsedniških volitvah naj bi Vučićev najresnejši protikanditat Zdravko Ponoš, predstavnik koalicije Združeni za zmago Srbije, dobil okoli 17 odstotkov glasov. Ta je v prvem odzivu dejal, da so volitve "začetek konca Aleksandra Vučića".

Volitev naj bi se glede na prve ocene volilne komisije udeležilo okoli 60 odstotkov volivcev, kar je za deset odstotnih točk manj kot leta 2020. Sodelovali so lahko tudi Srbi s Kosova, ki pa niso mogli glasovati na Kosovu, temveč so se morali pripeljati v Srbijo. 

Pahor po telefonu čestital Vučiću 

Iz kabineta predsednika republike Boruta Pahorja so sporočili, da je ta v daljšem in prijateljskem telefonskem pogovoru čestital novoizvoljenemu predsedniku Republike Srbije. Zaželel mu je veliko uspehov pri nadaljnjem opravljanju pomembnih zadolžitev. Predsednika sta poudarila pomen medsebojnega zaupanja ter nadaljevanje odličnih odnosov med državama. Pahor in Vučić sta naklonjena možnosti, da se v kratkem neformalno sestaneta, so še dodali.

Vučiću je čestital tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Izrazil je upanje, da bo srbski predsednik nadgradil "strateško partnerstvo" med državama, so sporočili iz Kremlja. "Pričakujem, da bo vaše delo na čelu države še naprej prispevalo h krepitvi strateškega partnerstva, ki obstaja med državama," je v telegramu Vučiću zapisal Putin.

Aleksandar Vučić: prvi srbski voditelj, ki ima tako podporo zahoda kot vzhoda

To bo že drugi Vučićev predsedniški mandat. Tako kot njegova nedeljska zmaga pravzaprav ni bila pod vprašajem, je nesporno tudi to, da je Vučić najmočnejši srbski voditelj od Slobodana Miloševića dalje. Hkrati je prvi srbski voditelj, ki ima tako podporo zahoda kot vzhoda, medtem ko na domačem terenu zna loviti ravnotežje tako med proevropskimi kot med proruskimi Srbi in srbskimi nacionalisti. To se je pokazalo tudi v primeru ruske invazije na Ukrajino, kjer je po nerodnih začetkih v odzivanju na vojno na koncu vendarle obsodil invazijo, a se vseeno ni pridružil sankcijam zahoda proti Rusiji.

Vse to so tudi razlogi za njegovo priljubljenost in nemoč opozicije na volitvah. Niso pa edini. Pod Vučićem je Srbija namreč spet postala ena od vodilnih sil v regiji in je v zadnjih letih tudi infrastrukturno napredovala, uspehi Vučića pa se v javnosti izpostavljajo veliko bolj kot neuspehi, korupcija in klientelizem.

Vučić ima skupaj s SNS nadzor nad vlado, pravosodjem, tajnimi službami pa tudi večino medijev. Ti si ga ne upajo kritizirati, ker je prevzel tudi nadzor nad oglaševanjem, njihovim glavnim virom financiranja. Po drugi strani pa kot pravi populist že vseskozi izvaja svoj nacionalni program. Ob tem pa se mu je v nasprotju z madžarskim kolegom Viktorjem Orbanom uspelo izogniti sankcijam zahoda.

Tuji mediji njegovo vodenje opisujejo kot mehko avtokracijo. To pa pomeni, da demokracija na zunaj obstaja, tako kot obstajajo opozicija in svobodne volitve, le drugačnih ali kritičnih glasov je vse manj oziroma so vse tišji.