Al Arabija trdi, da gre za sporazum, ki bo podpisan konec tedna v Švici. Ameriška vlada vsebine sporazuma ni objavila, zaradi česar so do njega zadržani kongresniki obeh strank. Memorandum navaja, da bo vseh 14 točk potrjenih ob svečanem podpisu sporazuma.
Dokument, ki ga je objavila Al Arabija, navaja nekatere že objavljene podrobnosti. Med njimi je, da s podpisom memoranduma o razumevanju nemudoma prenehajo boji na vseh frontah, tudi v Libanonu, obe strani pa se zavezujeta, da ne bo novih sovražnosti ali groženj z vojno.
Memorandum zavezuje Iran in ZDA, da medsebojno spoštujeta suverenost in ozemeljsko celovitost ter se ne vmešavata v notranje zadeve. Zavezuje ju tudi k pogajanjem za končni sporazum v največ 60 dneh, kar je možno podaljšati s soglasjem obeh strani.
Predvideva tudi takojšen konec ameriške vojaške blokade iranskih pristanišč, ameriške sile pa se bodo v 30 dneh umaknile iz bližine Irana, ki bo v največ 30 dneh obnovil promet skozi Hormuško ožino.
ZDA so se zavezale, da skupaj z regionalnimi partnerji v 60 dneh ustvarijo celovit načrt za obnovo Irana in zanjo zagotovijo najmanj 300 milijard dolarjev. ZDA naj bi v okviru končnega dogovora ukinile tudi vse sankcije proti Iranu vključno s sankcijami ZN.
Po drugi strani se Iran v memorandumu zavezuje, da ne bo nikoli proizvedel jedrskega orožja, usoda obogatenega urana, ki ga ima, pa bo določena v končnem sporazumu, do katerega bo veljal sedanji status quo. To pomeni, da ZDA ne bodo uvedle novih sankcij. ZDA bodo tudi omogočile izvoz iranske nafte in derivatov in povezane storitve, kot so bančništvo, finance, zavarovanje in transport.
ZDA se zavezujejo, da bodo glede na napredek pogajanj za sklenitev končnega sporazuma sprostile zamrznjena iranska sredstva.
Podpredsednik ZDA JD Vance je pred objavo kopije memoranduma potrdil, da ta dokument obsega le eno stran in pol.
Tako republikanski kot demokratski kongresniki so v torek od vlade predsednika Donalda Trumpa zahtevali, da objavi podrobnosti, je med drugim poročal spletni medij Politico. "Potrebno bo glasovanje v kongresu, če bo sporazum dolgoročen," je izjavil republikanski senator James Lankford.
Republikanski senator Lindsey Graham je novinarjem povedal, da podpira sklenitev sporazuma, hkrati pa je opozoril na resna neskladja v navedbah Washingtona in Teherana, kar zadeva njegovo vsebino. "Memorandum o razumevanju, kot ga opisujemo mi, zveni resnično zelo dobro. Memorandum o soglasju, kot ga opisuje Iran, pa zveni grozno", je dejal Graham in kot temeljni problem izpostavil, da nihče ne ve, kaj dejansko piše v sporazumu.
Vodja senatne večine John Thune je povedal, da o sporazumu ne ve dovolj in čaka na pojasnila vlade. Kolega Thom Tillis pa je dejal, da sporazuma ne more jemati resno, dokler ne pozna vsebine.
Demokrati pa večinoma sprašujejo, zakaj je bilo vse skupaj - vojna, umiranje, uničenje, visoke cene bencina in inflacija - potrebno, če bodo na koncu dobili slabši sporazum, kot je bil iranski jedrski sporazum iz časa predsednika Baracka Obame, ki ga je Trump enostransko razveljavil.
Voditelji G7 pozdravili dogovor
Memorandum med stranema, ki naj bi ga podpisali v petek, nato pa sledijo še pogajanja za končni sporazum, bi lahko prinesel mir in varnost za celotno regijo, so zapisali voditelji držav sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav. Kot so dodali, podpirajo uresničitev dogovora in so pripravljeni k temu prispevati.
Glede Hormuške ožine, skozi katero je bil promet zadnje mesece blokiran, je skupina poudarila, da je pravica prehoda brez omejitev ali pristojbin temelj mednarodne trgovine.
Voditelji so še dodali, da so sedaj potrebna pogajanja o celovitem dogovoru, ki bi naslovil tudi grožnje, ki jih v regiji in širše predstavlja Iran. Zagotoviti je tudi treba, da Iran nikoli ne pridobi jedrskega orožja, so poudarili v izjavi, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Glede konflikta med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah v Libanonu G7 podpira prizadevanja libanonskih oblasti, da prek takojšnje prekinitve ognja dosežejo razorožitev gibanja, ki ga podpira Iran, in da z ustreznimi varnostnimi jamstvi zaščitijo ozemeljsko celovitost države.
