WHO izbruh koronavirusa razglasil za pandemijo

"WHO ves čas spremlja izbruh in globoko smo zaskrbljeni zaradi skrb zbujajoče ravni širjenja in resnosti ter skrb zbujajoče ravni neukrepanja," je na novinarski konferenci v Ženevi dejal direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. "Zato smo ocenili, da covid 19 lahko označimo za pandemijo," je povedal.

V zadnjih dveh tednih se je število okuženih zunaj žarišča izbruha, Kitajske, povečalo za 13-krat, število prizadetih držav pa se je potrojilo. "Na tisoče pa se jih bori za življenje v bolnišnicah," je dejal in opozoril, da se bo v prihodnjih dnevih in tednih število obolelih in umrlih zaradi koronavirusa le še povečevalo.

Po svetu se je do zdaj z novim koronavirusom okužilo 118.000 ljudi v 114 državah. 4291 ljudi je umrlo.

"Pandemija ni beseda, ki bi jo uporabljali zlahka ali nepremišljeno. Gre za besedo, ki je lahko, če ni uporabljena pravilno, povzroči neutemeljen strah ali neupravičeno sprijaznjenje, da je boja konec, kar lahko vodi v trpljenje in smrt," je opozoril.

"Še nikoli nismo imeli pandemije, ki bi jo sprožil koronavirus. In hkrati še nismo imeli pandemije, ki bi jo lahko nadzorovali," je bil optimističen. Vendar pa morajo države ukrepati in to agresivno, je ponovno pozval Tedros. "Vsak dan smo države pozivali, naj ukrepajo zdaj in takoj. Z zvoncem smo zvonili jasno in glasno!"

Opozoril je, da je od 118.000 okuženih ljudi v 114 državah več kot 90 odstotkov primerov skoncentriranih le na štiri države, v dveh (Kitajski in Južni Koreji) pa številke že znatno upadajo. "81 držav nima potrjene okužbe, v 57 državah je okuženih manj kot deset ljudi," je pomiril in dodal, da imajo države še vedno moč, da spremenijo smer te pandemije.

"Če bodo države zaznale, testirale, obravnavale, izolirale, izsledile okužbe, bodo tiste z le nekaj okužbami lahko preprečile, da bi ti primeri okužbe postali žarišča za širjenje virusa v družbi," je pojasnil namen ukrepov boja za zajezitev širjenja koronavirusa.

Pa tudi tiste države, v katerih že imajo velika žarišča okužb, lahko spremenijo trend širjenja okužb, je prepričan Tedros. Po njegovih besedah je že več držav dokazalo, da se ta virus lahko zatre in nadzira. "Največji izziv za številne države, ki se zdaj soočajo z velikim številom okužb ali hitrim širjenjem virusa v družbi, pa ni, ali lahko to storijo tudi one, ampak ali bodo to hotele storiti," je opozoril. "Nekatere države se spopadajo s pomanjkanjem zmogljivosti, druge s pomanjkanjem materiala, nekatere pa s pomanjkanjem odločenosti," je dejal Tedros.

Pri tem je pohvalil ukrepe Irana, Italije in Južne Koreje v njihovem boju proti širjenju koronavirusa. "Zavedamo se, da ti ukrepi močno obremenjujejo družbe in gospodarstva, tako kot so jih tudi na Kitajskem," je dejal. "Zato pozivamo vse države, da aktivirate in okrepite svoje mehanizme za krizno odzivanje, da obveščate ljudi glede nevarnosti in kako se lahko zaščitijo ter da najdete, izolirate, testirate in zdravite vsak primer okužbe s koronavirusom ter izsledite vsak stik," je dejal in pozval tudi k primerni pripravi zdravstvenih zmogljivosti, tako bolnišnic kot tudi zdravstvenega osebja.

"Predvsem pa skrbimo drug za drugega," je še dodal prvi mož WHO. "V tem smo skupaj. Naredimo prave stvari umirjeno in zaščitimo državljane sveta. To je mogoče," je še dejal Tedros.

Kaj je pandemija?

Po kriterijih WHO epidemija postane pandemija, ko je bolezen za določeno populacijo nova, ko povzroča resne zdravstvene težave pri ljudeh in ko se z lahkoto in obsežno širi med ljudmi. Bolezen, ki je sicer prisotna po vsem svetu, četudi je za njo umrlo veliko ljudi, torej še ni pandemija, če se ne širi zelo hitro.

Skozi zgodovino je znanih kar nekaj pandemij, zlasti črnih koz ali tuberkuloze. Med najstrašnejšimi je v zgodovinskem spominu še vedno črna smrt, pandemija kuge, ki je v 14. stoletju pomorila okoli 75 milijonov ljudi. Po nekaterih ocenah je bilo žrtev celo 200 milijonov.

Še vedno je na primer prisotna pandemija virusa hiv oz. aidsa, bolezni, ki prizadene imunski sistem in ki je po podatkih agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) zahtevala 32 milijonov smrtnih žrtev.