"Menim, da je to zelo zastrašujoče. Največjo skrb seveda vzbuja dejstvo, da se virus, ki je okužil race in piščance, nato pa vse pogosteje tudi sesalce, zdaj razvija in bi lahko okužil ljudi, nato pa razvil še sposobnost prehajanja s človeka na človeka," je dejal predstavnik WHO Jeremy Farrar. Trenutni izbruh ptičje gripe se je začel leta 2020 in je doslej povzročil smrt več deset milijonov piščancev, okužile so se tudi divje ptice ter kopenski in morski sesalci. Prejšnji mesec so se seznamu pridružile še krave in koze, kar je strokovnjake presenetilo, saj naj te živali ne bi bile dovzetne za to vrsto gripe.

Do zdaj ni dokazov, da bi se virus ptičje gripe (H5N1) lahko širil s človeka na človeka, toda pri več sto primerih, ko so se ljudje okužili ob stiku z živalmi, je bila ugotovljena stopnja smrtnosti izjemno visoka, je še posvaril Farrar. Od začetka lanskega leta do 1. aprila so pri WHO našteli 463 smrti med 889 primeri okužb s ptičjo gripo v 23 državah, kar pomeni 52-odstotno smrtnost. "Ko virus pride v populacijo sesalcev, se hitro približa ljudem. To je resnično zastrašujoče," je dejal predstavnik WHO in opisal primer okužbe v Teksasu v ZDA, kjer se je kmet okužil s ptičjo gripo po stiku z govedom.

WHO je ob tem pozval h krepitvi nadzora in posvaril pred morebitnim širjenjem bolezni. Farrar je dodal, da že potekajo prizadevanja za razvoj cepiv in zdravil za virus H5N1, in poudaril, da je treba zagotoviti, da bodo regionalni in nacionalni zdravstveni organi po vsem svetu sposobni pravočasno diagnosticirati bolezen.