Po najnovejših podatkih WHO so v Demokratični republiki Kongo doslej potrdili 452 primerov okužbe, med njimi 82 smrtnih žrtev. V sosednji Ugandi pa so zabeležili 19 primerov in dve smrti.
WHO in Afriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) sta medtem v petek predstavila načrt za zajezitev izbruha v prihodnjih šestih mesecih v vrednosti 518 milijonov dolarjev. Med prednostnimi nalogami so okrepitev epidemiološkega nadzora, laboratorijskega testiranja in preprečevanja okužb.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je ob tem opozoril, da se izbruh širi hitreje, kot pa se izvajajo ukrepi za zajezitev epidemije. "To je resen izbruh in vemo, kako ga ustaviti, vendar moramo ukrepati hitro in usklajeno," je poudaril.
Po ocenah ameriških strokovnjakov bi lahko ob nezadostnih zdravstvenih ukrepih izbruh dosegel razsežnosti epidemije v Zahodni Afriki med letoma 2014 in 2016, ko so zabeležili več kot 28.000 primerov okužb in več kot 11.000 smrti.
Izbruh ebole so v DR Kongo razglasili 15. maja. Tokratni izbruh povzroča redkejša različica virusa bundibugyo, za katero trenutno ni odobrenih cepiv ali specifičnih načinov zdravljenja.
Ameriški zdravnik po zdravljenju zapustil bolnišnico
Zdravnika so na zdravljenje sprejeli 20. maja, ko so pri njem potrdili okužbo z virusom ebole. Okužil se je med delom v DR Kongo, kjer je virus izbruhnil sredi maja.
Poleg njega so karanteno v berlinski bolnišnici prestajali tudi njegova žena in štirje otroci, ki niso kazali simptomov bolezni.
Ob izpustitvi se je bolnišnici zahvalil za oskrbo. "Prejel sem vrhunsko oskrbo, vključno z eksperimentalnimi terapijami, ki jih trenutno ocenjujejo za zdravljenje te vrste virusa," je dejal ameriški zdravnik.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.