"Te ugotovitve so globoko zaskrbljujoče," je ob predstavitvi poročila dejal vodja oddelka za antimikrobsko odpornost pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) Yvan J-F. Hutin in dodal, da je "odpornost na antibiotike v porastu, medtem pa nam zmanjkuje možnosti za zdravljenje, zaradi česar so lahko ogrožena življenja".
Bakterije sicer nasploh razvijajo odpornost proti zdravljenju z zdravili, k čemur je dodatno prispevala množična uporaba antibiotikov v zdravstvu, veterini in prehrambeni industriji.
Odporne bakterije naj bi po navedbah poročila WHO letno neposredno botrovale več kot milijon smrtnim žrtvam. WHO je v procesu testiranja sicer opravil preizkuse 22 različnih antibiotikov za zdravljenje sečil, prebavil, krvnega obtoka in gonoreje.
V okviru priprave poročila so pod drobnogled vzeli osem razširjenih bakterij, vključno z bakterijama E. coli in K. pneumoniae, ki lahko privedeta do hujših okužb krvi, kar se pogosto konča s sepso, odpovedjo organov in smrtjo. WHO opozarja, da je 40 odstotkov okužb z bakterijo E. coli in 55 odstotkov okužb z bakterijo K. pneumoniae sedaj odpornih na antibiotik cefalosporin tretje generacije, ki je običajno prva izbira za zdravljenje teh okužb.
V petletnem obdobju pred letom 2023, ko so opravili testiranja, se je odpornost bakterij na antibiotike povečala za 40 odstotkov. "Odpornost bakterij na antibiotike prehiteva zmožnosti sodobne medicine in ogroža javno zdravje," se je v sporočilu odzval predsednik WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Ugotovitve poročila WHO kažejo tudi, da je bila odpornost bakterij višja v predelih sveta s šibkejšimi zdravstvenimi sistemi. Največjo odpornost bakterij so zabeležili v Jugovzhodni Aziji in Vzhodnem Sredozemlju.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.