Zelenski po pogovorih: Strinjamo se, da se mora vojna privesti do pravičnega konca

"Umerov in Witkoff se zdaj ponovno sestajata," so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali viri, seznanjeni z zadevo. Dodali so, da namreč "še vedno obstajajo vprašanja" glede ameriškega predloga načrta za končanje vojne v Ukrajini.

Kmalu zatem je Elizejska palača sporočila, da sta Emmanuele Macron in Volodimir Zelenski, ki se mudi v Parizu, govorila z Umerovom in Witkoffom prek videokonference. Tej se je pridružil tudi britanski premier Keir Starmer, je Zelenski zapisal na omrežju X.

Predsednika in britanski premier so nato govorili tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom, generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ter voditelji Poljske, Italije, Norveške, Finske, Danske in Nizozemske.

"Razpravljali smo o vsebini pogovorov ukrajinske delegacije z ameriško stranjo na Floridi. Pripravljamo srečanja v Evropi. Strinjamo se, da se mora vojna privesti do pravičnega konca," je na omrežju X še sporočil Zelenski.

Macron je po pogovoru na skupni novinarski konferenci z Zelenskim poudaril, da se lahko mirovni načrt za Ukrajino "dokončno oblikuje" le v sodelovanju s Kijevom in Evropo.

"Strogo rečeno trenutno ni dokončnega načrta o ozemeljskih vprašanjih. Dokonča ga lahko le predsednik Zelenski," je dejal in dodal, da pa se vprašanja zamrznjenih ruskih sredstev, varnostnih jamstev, pristopa Ukrajine k EU in evropskih sankcij proti Rusiji lahko rešijo le ob sodelovanju Evrope.

Zelenski je medtem na novinarski konferenci med drugim izpostavil, da Rusija ne sme biti nagrajena za vojno, ki jo je začela. 

Da mirovnega dogovora brez sodelovanja Kijeva in Evrope ne more biti, je menil tudi Merz. "Nobenega vsiljenega miru nad glavami Ukrajincev. Nobene oslabitve ali razdora EU in Nata," je poudaril v Berlinu, ob boku poljskega premierja Donalda Tuska.

"Dosegli smo dober napredek in načrtujemo, da bomo naše pravne predloge predložili ta teden," pa je po pogovoru na omrežju X zapisala von der Leyenova in poudarila, da ostajajo enotni v podpori dogovoru, ki bo do Ukrajine pravičen, bo v celoti podprl njeno suverenost in ji zagotovil potrebna varnostna jamstva.

Pred tem je danes Kremelj potrdil, da se bo Witkoff v torek v Moskvi sestal s Putinom, s katerim bosta po pričakovanjih govorila o prizadevanjih za končanje vojne. Srečanje bo sledilo nedeljskim pogovorom med predstavniki Ukrajine in ZDA v Miamiju, ki sta jih vpleteni strani označili za produktivne. Ukrajinsko delegacijo je vodil Umerov, ki je Zelenskega nato obvestil o "bistvenem napredku" v pogajanjih.

Tudi Witkoff je sodeloval v pogovorih, po katerih je predsednik ZDA Donald Trump ocenil, da obstajajo dobre možnosti za dogovor o končanju vojne.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je danes opozorila na tveganje, da bodo v torek napovedani pogovori med ameriškim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa Stevom Witkoffom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ves pritisk usmerili na Ukrajino.

"Bojim se, da bo ves pritisk usmerjen na šibkejšo stran, ker bi bil to najlažji način za končanje te vojne," je izjavila po srečanju ministrov za obrambo EU v Bruslju.

Kot je opozorila, to ne bi bilo ne v interesu Ukrajine ne Evropske unije, prav tako ne v interesu globalne varnosti. Pri tem je izpostavila načelo, da se mej ne sme spreminjati s silo.

Glede uporabe v okviru sankcij zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje posojila za obnovo Ukrajine je dejala, da je to najboljša možnost in da bi s tem Ukrajini, Moskvi in ZDA poslali jasno sporočilo.

"Jasno je, da Rusija dolguje odškodnino za škodo, ki jo je povzročila Ukrajini, in posojilo za odškodnino, ki temelji na zamrznjenih sredstvih Rusije, je pravzaprav prava podlaga za to," je dejala. Glede zadržkov Belgije pa je poudarila pripravljenost na delitev tveganja in bremen. "Ta tveganja lahko prevzamemo skupaj in moramo si prizadevati za izvedljivo rešitev, da bi lahko nadaljevali s posojilom za odškodnino," je dejala.

Pri tem je poudarila, da bi EU s to odločitvijo dala tri sporočila: "Ukrajini, da smo z njimi, Rusiji, da se ne bomo utrudili, in ZDA, da pokažemo, da znamo sprejeti trde in odločne ukrepe."

Ministri so sicer danes razpravljali tudi o povečanju vojaške podpore Ukrajini ter potrebah Kijeva pri obrambi pred rusko agresijo, razprave pa sta se udeležila tudi ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal in namestnica generalnega sekretarja Nata Radmila Šekerinska.

Kot je potrdila Kallasova, je za posojila v okviru evropskega instrumenta SAFE zaprosilo 19 članic EU. Načrte bo zdaj ocenila Evropska komisija.