Za nadaljnjo podporo Ukrajini glasovali vsi slovenski evroposlanci razen Grimsa

Resolucijo so podprli tudi vse evropski poslanci iz Slovenije, razen Branka Grimsa (EPP/SDS), ki ni glasoval.

Podporo resoluciji so pred glasovanjem napovedali predstavniki petih političnih skupin – Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D), Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), liberalcev (Renew) in Zelenih, v Levici je niso podprli, prav tako so ji odločno nasprotovali skrajno desni Domoljubi za Evropo in Evropa suverenih narodov (ESN).

Evropski parlament je v resoluciji poudaril, da je treba zagotoviti podporo Ukrajini, dokler bo to potrebno in v kakršni koli obliki. Med drugim se je zavzel za razširitev sankcij proti Rusiji.

Orban na pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ni zastopal EU, z obiskom pa je kršil temeljne pogodbe EU in skupne zunanje politike, zato bi morala Madžarska nositi posledice, poudarja Evropski parlament. V resoluciji izraža tudi obžalovanje, da je Madžarska zlorabila pravico veta v Svetu EU in preprečila dodelitev nujne pomoči Ukrajini, ter Budimpešto poziva, naj odpravi blokado financiranja Ukrajine iz Evropskega mirovnega instrumenta.

Pred glasovanjem o prvi resoluciji, ki jo je v tem mandatu sprejel Evropski parlament, je v imenu EPP Andrzej Halick poudaril, da se Ukrajina želi postaviti na noge in si prizadeva za evropsko prihodnost, pri tem ji je treba pomagati. Ukrajinci se borijo za svojo in tudi našo svobodo, zato je naša obveznost, da ji EU zagotovi vojaško pomoč, je dejala vodja politične skupine S&D Iratxe Garcia Perez.

Resolucijo je podprl tudi sovodja ECR Joachim Stanislaw Brudzinski, ki je poudaril, da je treba rusko agresijo in ekspanzionizem zaustaviti, zagotoviti je treba tudi, da bo Putin odgovarjal pred sodišči. Pomoč EU je moralna dolžnost EU, saj bo unija varna le, če bo varna Ukrajina, je dejala Valerie Hayer (Renew). Predstavnik Zelenih Sergey Lagodinsky pa je dejal, da mora biti podpora Ukrajini učinkovita, EU pa ji mora zagotoviti strelivo, bojna letala in sisteme za učinkovito zračno obrambo.

Vodja Domoljubov za Evropo, tretje največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Jordan Bardella je ocenil, da je resolucija problematična ne le zaradi podpore pošiljanju več orožja Ukrajini ampak tudi zaradi obsodbe Orbana spričo obiska v Moskvi. "Ne moremo obtožiti Madžarske, ki je zanesljiva partnerica v čezatlantskih odnosih, ker se želi pogajati in pogovarjati," je menil.

Resolucije niso podprli tudi v skrajno desni ESN. Po besedah Reneja Auststa, dobave orožja Ukrajini in sankcije proti Rusiji doslej niso pripeljale do miru. Poudaril je, da je zato čas za mirovna pogajanja in je hvaležen Orbanu, ki se zanje zavzema.

Tudi v Levici resolucije ne podpirajo, saj pošiljanje še več orožja Ukrajini ne bo prineslo miru, je v imenu te politične skupine dejal Marti Schirdewan.

Bruselj odobril prvo redno izplačilo Ukrajini iz 50 milijard evrov vrednega svežnja pomoči

V Bruslju so ocenili, da je Ukrajina ustrezno izpolnila devet pogojev za prvo redno izplačilo iz finančnega instrumenta, ki so določeni v ukrajinskem reformnem in naložbenem načrtu.

Gre za reforme na področju upravljanja javnih financ, upravljanja podjetij v državni lasti, pa tudi energetike in razminiranja. Med drugim je Ukrajina sprejela nacionalni energetski in podnebni načrt, ki določa podnebne politike za obdobje do leta 2030.

"Kljub vsem preprekam Ukrajina nadaljuje sprejemanje ključnih reform za okrevanje gospodarstva in napredovanje na njeni evropski poti. Zato je lahko komisija prižgala zeleno luč za izplačilo skoraj 4,2 milijarde evrov Ukrajini in prepričana sem, da bo Svet EU to hitro potrdil. EU bo Ukrajino podpirala, dokler bo treba," je ob tem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Da bo lahko komisija izplačala sredstva Kijevu, bo namreč moral izplačilo potrditi še Svet EU.

Podlaga za redna četrtletna izplačila, za katera mora Kijev vsakič znova podati zahtevek, je ukrajinski načrt za okrevanje, obnovo in rekonstrukcijo države, ki se že skoraj dve leti in pol spopada z rusko agresijo. Načrt, ki vključuje vizijo Kijeva za obnovo in modernizacijo države, pa tudi reforme v okviru približevanja uniji, je Svet EU potrdil sredi maja letos.

Iz finančnega instrumenta za Ukrajino, v katerem je za obdobje do leta 2027 vse skupaj na voljo 33 milijard evrov ugodnih posojil in 17 milijard evrov nepovratnih sredstev, je sicer od marca izplačala že 7,9 milijarde evrov v obliki premostitvenega financiranja oziroma predplačil.

Unija sicer Ukrajini finančno pomaga že vse od začetka ruske agresije konec februarja 2022. V letih 2022 in 2023 ji je zagotovila 25,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči v obliki posojil in nepovratnih sredstev. Podpira pa jo tudi na vojaškem, humanitarnem in političnem področju.