Za najemnino cela plača ... in še ni dovolj

A skoraj najpomembneje je, da najemnina predstavlja veliko breme za prejemnike minimalne plače, saj v številnih evropskih prestolnicah presega njihov mesečni zaslužek, piše Euronews.

V katerih prestolnicah torej najemnina presega bruto minimalno plačo? In kolikšen delež minimalne plače dajejo prebivalci za najemnino v evropskih prestolnicah?

Po analizi Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), ki temelji na podatkih EU, povprečni stroški najema dvosobnega stanovanja v prestolnicah večine držav EU presegajo bruto minimalno plačo.

Le v petih državah EU je mesečna najemnina nižja od minimalne plače. Ker pa tako podatki Eurostata kot podatki ETUC temeljijo na bruto minimalnih plačah, je dejansko breme za delavce ob upoštevanju neto plač verjetno še večje.

Tisti, ki prejemajo minimalno plačo v češki prestolnici, so se znašli v hudem položaju. V Pragi namreč povprečna najemnina znaša 1710 evrov, medtem ko je minimalna plača v državi 924 evrov. To pomeni, da je za najem dvosobnega stanovanja potreben znesek, ki ustreza 185 odstotkom minimalne plače.

Pragi tesno sledi Lizbona s 168 odstotki. Na Portugalskem bruto minimalna plača, preračunana na mesečni znesek (izplačana v 14 obrokih letno), znaša 1073 evrov, medtem ko povprečna najemnina v prestolnici dosega 1710 evrov.

Delež bruto minimalne plače, potreben za plačilo najemnine, presega 150 odstotkov tudi v Budimpešti, Bratislavi, Sofiji, Atenah in Rigi. To pomeni, da bi morali prejemniki minimalne plače za najemnino porabiti celotno plačo in bi še vedno potrebovali dodaten denar, da bi jo lahko v celoti pokrili.

Delež presega 100 odstotkov tudi v Valeti, Parizu, Talinu, Madridu, Bukarešti, Varšavi, Dublinu, Ljubljani in Vilni.

Na primer, v Parizu povprečna najemnina za dvosobno stanovanje znaša 2523 evrov, medtem ko je minimalna plača v Franciji 1823 evrov. V Madridu znaša najemnina 1721 evrov, minimalna plača pa je 1381 evrov.

Presenetljivo sta se Berlin in Bruselj izkazala za najboljši prestolnici za prejemnike minimalne plače. Bruto minimalna plača tam pokrije 70 odstotkov stroškov najemnine. V Bruslju povprečna najemnina za dvosobno stanovanje znaša 1476 evrov, minimalna plača pa 2112 evrov.

Berlin je drugi najboljši s 76 odstotki. Delež bruto minimalne plače, potreben za plačilo najemnine, znaša 85 odstotkov tudi v Nikoziji, 87 odstotkov v Luksemburgu in 96 odstotkov v Haagu.

Težava sicer obstaja tudi v stanovanjskih stroških, pojasnjuje generalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) Esther Lynch. "Visoki stanovanjski stroški in nizke plače ljudi potiskajo v revščino, gospodarstvo pa proti recesiji."

"Neskladje med višino najemnin in plačami je popolnoma nevzdržno. Če k temu prištejemo še naraščajoče stroške energije in hrane, so ljudje prisiljeni jemati posojila za osnovne življenjske potrebščine, pri čemer jim praktično ne ostane nič razpoložljivega dohodka," je bila kritična.

Nacionalna povprečja kažejo boljšo sliko, piše Euronews. V številnih državah bruto minimalna plača zadostuje za plačilo najemnine, če le živite zunaj prestolnice.

Med skupino 16 držav EU, zajetih v tej primerjavi ETUC, delež bruto minimalne plače, potreben za plačilo najemnine, znaša od 33 odstotkov na Poljskem do 61 odstotkov na Malti.

Na Poljskem bruto minimalna plača znaša 1139 evrov, povprečna najemnina pa 376 evrov. Tudi Francija ima dobre pogoje, saj znaša minimalna plača 1823 evrov, najemnina zunaj Pariza pa 695 evrov. Tudi Grčija je lahko dobra možnost za prejemnike minimalne plače zunaj Aten, kjer minimalna plača znaša 1027 evrov, povprečna najemnina pa 408 evrov.

V Španiji je življenje zunaj prestolnice lahko precej znosno. Medtem ko je minimalna plača 1381 evrov, znašajo povprečne najemnine 660 evrov.

A selitve v druga mesta niso rešitev za mnoge, ki delajo prav v prestolnicah. Zato ETUC poziva k uvedbi več ukrepov, med drugim tudi, da vse države članice EU v celoti izvajajo direktivo o minimalni plači, vključno z odločnimi načrti za resnično spodbujanje kolektivnega pogajanja, ki bo več delavcem zagotovilo pravično plačilo.

Pole Rome priporočajo, da vlade pri določanju ustrezne višine bruto minimalne plače upoštevajo tudi stroške stanovanj in da se povečajo javne naložbe v socialna stanovanja, tudi prek investicijskih instrumentov EU in s spremembo pravil o državni pomoči.