Za Slovence dražji delovni vizumi za Veliko Britanijo

Po poročanju bruseljskega Politica morajo po brexitu državljani Evropskega gospodarskega prostora zaprositi za vizum, da bi se zaposlili v Veliki Britaniji, a cena ni enotna za vse. Za državljane 25 držav – vključno z 21 v EU – velja 55 funtov popusta (62 evrov) pri prijavi na več vizumskih poteh, vključno s tistimi, ki so namenjene podjetnikom, zdravstvenim delavcem, raziskovalcem, humanitarnim delavcem, srednje kvalificiranim delavcem in začasnim delavcem, kot so nabiralci sadja. 

Delodajalci prihranijo denar tudi pri zaposlovanju oseb iz teh držav, saj podjetja ne zahtevajo plačila 199 funtov (227 evrov), potrebnih za izdajo potrdila za njihovo zaposlitev. Do omenjenih znižanih pristojbin pa niso upravičene Bolgarija, Estonija, Litva, Romunija in tudi Slovenija.

Politico piše, da nekatere od teh držav zdaj od Evropske komisije zahtevajo pomoč pri odpravljanju razlik, saj trdijo, da Bruselj ne more dovoliti, da Velika Britanija krši dolgoletno načelo EU o nediskriminaciji med državami članicami. "Po našem mnenju gre za različno obravnavo, ki jo je treba natančno preučiti," je dejal neimenovani diplomat. "Ne gre za dodatnih 55 funtov, ki jih bodo morali plačati državljani petih držav članic v primerjavi z drugimi državljani EU, ampak za različno obravnavo, s katero se soočajo." "Ljudje po vsej EU bodo čutili, da z njimi ravnajo drugače, in to bo sprožilo veliko vprašanj," je dejal drugi diplomat.

Britanska vlada trdi, da njen seznam izpolnjuje pogoje za podpisnike Socialne listine Sveta Evrope (CESC), mednarodne pogodbe iz leta 1961, ki jo je sprejelo 26 držav, vključno z Veliko Britanijo. Člen 18.2 državam podpisnicam nalaga obveznost, da "poenostavijo obstoječe formalnosti in zmanjšajo ali odpravijo članarine in druge dajatve, ki jih plačujejo tuji delavci ali njihovi delodajalci."

Evropski diplomati opozarjajo, da je med njimi več članic EU, ki so izrazile zadržke glede omenjenega člena, pa vendar dobijo popust. Med njimi so Češka, Finska, Hrvaška, Latvija, Madžarska, Malta in Portugalska, navaja Politico. Diplomati tudi nasprotujejo, da je vseh pet držav EU, ki trenutno niso upravičene do znižanih pristojbin, na začetku stoletja ratificiralo revidirano listino, ki vključuje tudi obveznost znižanja ali odprave vizumske takse. "Gre za dva instrumenta s pravzaprav enakim ciljem, ki obstajata vzporedno," je dejal prvi diplomat.

Vendar vlada Velike Britanije vztraja, da njena politika temelji na prvotni pogodbi Sveta Evrope, in trdi, da bi znižanje vizumske takse za katero koli državo, ki ni povezana z mednarodno obveznostjo, sprožilo vprašanja diskriminacije. "Pristojbine za vizume, priseljevanje in državljanstvo so določene na ravni, ki pomaga zagotavljati sredstva, potrebna za upravljanje našega sistema meja, priseljevanja in državljanstva," je dejal tiskovni predstavnik ministrstva za notranje zadeve. "Do britanskih davkoplačevalcev je prav, da tisti, ki neposredno uživajo naš priseljenski sistem, prispevajo k njegovemu financiranju."

Odposlanci EU pritiskajo na Komisijo, češ da je to prvi primer britanskih predpisov o priseljevanju po brexitu, ki državljane EU različno obravnavajo glede na njihovo državljanstvo. Tiskovni predstavnik Komisije je dejal, da čeprav imata EU in Velika Britanija svobodo pri določanju svojih vizumskih politik, se je "Velika Britanija v Sporazumu o trgovini in sodelovanju zavezala, da bo vse državljane držav članic EU enako obravnavala za kratkoročne namene". 

Pri dolgoročnih vizumih pa ni prave pravne osnove, da bi Bruselj lahko ukrepal proti Londonu, navaja Politico. Zato se bo verjetno reševanje mobilnosti ljudi reševalo na dvostranski ravni med Veliko Britanijo in posameznimi članicami EU, s tem pa pokazalo tudi na številne različne aranžmaje, ki jih bodo deležni državljani posameznih članic EU. To pa bo odprlo tudi vprašanja, ali bo EU proti tovrstni praksi nastopila skupaj, še napoveduje Politico.

Slovenski evroposlanci glede pristojbin za vizume na Otoku za enotno obravnavo vseh državljanov EU

Evropski poslanci Klemen Grošelj (Renew/LMŠ), Franc Bogovič (SLS/EPP), Romana Tomc (SDS/EPP) in Milan Brglez (S&D/SD) se strinjajo, da mora Evropska unija vztrajati pri enakopravni in enakovredni obravnavi vseh svojih državljanov. Kot so še ocenili na današnjem brifingu pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, so v ozadju poskusi Združenega kraljestva, da razbije enotnost unije.

"Združeno kraljestvo igra igro, v kateri hoče doseči razkol med članicami EU," je poudaril Grošelj. Pojasnil je, da pri tem pri različnih članicah pritiska na različne vzvode - pri Franciji, Nizozemski in Belgiji na primer igra na karto ribištva. Tomčeva je ocenila, da gre za premišljene poskuse, ki so se začeli že ob začetku pogajanj o brexitu. Bogovič je ob tem izrazil upanje, da Britancem ne bo uspelo razbiti evropske enotnosti.

Če bodo odstopanja od enotne obravnave, so poslanci pripravljeni na to opozoriti v Evropskem parlamentu. Kot je dejal Grošelj, bo, če bo treba, na to opozoril v svoji politični skupini, lahko pa tudi zahteval razpravo o tem v Evropskem parlamentu. Brglez meni, da bi poslanci iz peterice držav lahko dosegli obravnavo tega vprašanja. Tomčeva sicer upa, da tako daleč sploh ne bo prišlo in da bo ostalo pri poskusih Londona. "To je preizkusni kamen za enotnost EU," je poudarila Tomčeva. Rešitev tega izziva in problema je po mnenju poslanke odvisna od EU. "Če bomo popustili, nas bodo na vsakem področju obravnavali na podoben način," je dejala.

Brglez je opozoril, da je države lažje razdeliti, ker ima vsaka svoje politične interese in lahko zaradi majhnih koristi postane celota ranljiva. "Ko je enkrat ranljiva celota, imamo pa velik problem," je dejal.