Začasna zaščita za begunce: EU bi ukrep sprejela v tednu dni

 Odločitev o izvedbi ukrepa bi lahko nato sprejeli "v nekaj dneh, morda v enem tednu", je ob prihodu na zasedanje ocenila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Soglasje za odločitev je nato opisala kot "zgodovinsko". Izpostavila je, da je v teh grozljivih časih nove vojne v Evropi ponosna, da je Evropejka, saj je videla v članicah, ki so sosede Ukrajine, ogromno solidarnosti in tudi današnja soglasna odločitev je pomembno znamenje solidarnosti. Ne smemo pa biti naivni, več milijonov beguncev bo velik izziv, je opozorila.

Notranji ministri so se danes soglasno strinjali o aktiviranju direktive oziroma mehanizma o začasni zaščiti, sprejeli so kompromisni predlog, pa je povedal slovenski notranji minister Aleš Hojs. "Višegrajske države ne nasprotujejo kompromisnemu predlogu," je dejal.

V kompromisnem predlogu po Hojsovih besedah jasno piše, kdo bo upravičen do začasne zaščite z vsemi pravicami, in sicer se bo ta zagotovila ukrajinskim državljanom, tistim, ki so bili že v Ukrajini begunci, in tistim, ki so v Ukrajini bivali na podlagi dovoljenja za delo, je pojasnil slovenski minister.

Predlog Evropske komisije po njegovih navedbah ni bil tako jasen. Zdaj jasno piše, da začasna zaščita velja za Ukrajince ter za tiste neukrajinske državljane, ki so jim zaščito ali dovoljenje za bivanje v Ukrajini dodelili pred 24. februarjem letos, je pojasnil Hojs.

Ob tem lahko vsaka članica unije po njegovih navedbah za begunce poskrbi tudi na svoj način, vendar pa pri tem ne sme zniževati ravni zaščite, ki jo določa evropska zakonodaja.

Hojs je pri tem povedal, da je nezadostna jasnost glede upravičencev do začasne zaščite poleg višegrajskih držav motila tudi Slovenijo, Avstrijo in nekatere druge države. Zdaj pa je to usklajeno do te mere, da je sprejemljivo za vse, je dejal.

Komisarka pa je v povezavi s tem še pojasnila, da začasni delavci in študentje iz tretjih držav v Ukrajini sicer ne bodo upravičeni do začasne zaščite, jim bodo pa vsekakor odprta vrata v unijo, kjer jim bodo najprej nudili zatočišče, nato pa jim bodo pomagali pri vrnitvi domov.

Pričakuje se, da bodo članice unije ukrep sprejele v nekaj dneh, je povedal Hojs.

Direktiva določa ravnanje v primeru množičnega nenadnega prihoda razseljenih oseb iz določene države. Beguncu s kriznega območja zagotavlja pravico do takojšnje vsesplošne začasne zaščite v članici Unije, brez odobrene prošnje za azil.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da so v Evropi dobrodošli vsi, ki bežijo pred bombami ruskega predsednika Vladimirja Putina, ter da bodo zavarovali tiste, ki potrebujejo zaščito, ter pomagali tistim, ki niso iz Ukrajine in želijo varno nazaj domov.

Začasna zaščita bo veljala za ukrajinske državljane in druge državljane tretjih držav, ki so si dom uredili v Ukrajini, ter za njihove družinske člane. Veljala bo tudi za neukrajinske državljane in osebe brez državljanstva, ki zakonito bivajo v Ukrajini in se ne morejo vrniti v svoje države, na primer prosilce za azil in begunce, ter njihove družinske člane.

A tudi osebam, ki ne sodijo v te kategorije, je treba omogočiti vstop v EU, izpostavljajo v Bruslju. Zanje sicer začasna zaščita ne bo veljala, jim bodo pa nato pomagali pri vrnitvi v njihove države.

Začasna zaščita začne veljati takoj, ko članice ukrep sprejmejo, sprva za eno leto. To obdobje je mogoče najprej podaljšati dvakrat za šest mesecev, nato pa še za eno leto. Začasna zaščita bo torej zagotovo veljala za eno leto, lahko pa velja za največ tri leta, so pojasnili v komisiji.

Za Ukrajince že sedaj velja ureditev, ki imetnikom biometričnih potnih listov omogoča vstop v Unijo brez vizumov, in sicer za največ 90 dni v obdobju 180 dni. Aktiviranje začasne zaščite bo vstop omogočilo vsem Ukrajincem in vsi bodo torej lahko v Uniji ostali dlje kot tri mesece.