Tujina

Začenja se iskanje več kot 1000 pogrešanih iz časa Pinochetove diktature

Santiago, 31. 08. 2023 16.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Čilska vlada je objavila težko pričakovani načrt za iskanje žrtev prisilnih izginotij in političnih usmrtitev v času diktature Augusta Pinocheta, ki se je začela z državnim udarom pred 50 leti. Z nacionalnim načrtom iskanja bodo oblasti skušale ugotoviti okoliščine, v katerih je oseba izginila, zagotoviti dostop do evidenc ter poskrbeti za odškodnino družinam žrtev.

To je prvič, da je Čile prevzel odgovornost za iskanje žrtev Pinochetove diktature, ki je trajala od leta 1973 do 1990, kljub večletnim neutrudnim prizadevanjem družin izginulih, navaja Guardian.

Čilski predsednik hrvaškega in katalonskega rodu, Gabriel Borić, je načrt simbolično predstavil na mednarodni dan žrtev prisilnih izginotij. "Ta načrt velja za trajno državno politiko in je kot tak bistvenega pomena," je dejal. "Zavezanost resnici in pravici je neizprosna in nas bo spremljala za vedno."

Skupno je registriranih 40.175 ljudi, ki so bili v času Pinochetove diktature žrtve različnih kaznivih dejanj, od zapiranja in mučenja do usmrtitve. Od tega je 1092 oseb na seznamu prisilno izginulih, 377 oseb pa je bilo usmrčenih. Nekatere so vrgli v Tihi ocean ali jih odvrgli v plitve grobove v puščavi Atacama in drugod. 

Kljub trudu družin je bilo od leta 1990 identificiranih le 307 pogrešanih žrtev oziroma njihovih posmrtnih ostankov. Veliko jih ostaja izgubljenih, družine pa že leta ne morejo priti resnici do dna.

Slika generala Augusta Pinocheta, ki je kot diktator vladal Čilu med letoma 1973 in 1990.
Slika generala Augusta Pinocheta, ki je kot diktator vladal Čilu med letoma 1973 in 1990. FOTO: AP

"Načrt spreminja prizadevanja družin v trajno javno politiko," je poudaril Luís Cordero, minister za pravosodje in človekove pravice. Dva člana njegove družine sta bila ugrabljena leta 1973, vendar njunih posmrtnih ostankov niso nikoli našli. "Prvič doslej je država prevzela odgovornost za iskanje, kar je bistveno, saj so zločine zagrešili država in njeni predstavniki v okviru politike zatiranja."

Projektu čilske vlade, ki so ga poimenovali Resnica in pravica, bodo posebej dodeljena sredstva iz državnega proračuna, preiskovalci pa naj bi rekonstruirali zadnje dni žrtev po aretaciji. Svojci pogrešanih bi lahko v okviru projekta prejeli tudi odškodnino. "Nobena druga vlada ni pokazala politične volje za to, da bi pomagala prizadetim družinam," je na slovesnosti v sredo dejala predsednica združenja sorodnikov pogrešanih oseb Gaby Rivera. Predsednik Borić je ob tem izrazil tudi obžalovanje, da se dogodka niso udeležili predstavniki desnih opozicijskih strank. 

So oborožene sile zavezane k molku? 

Aktivisti sicer pravijo, da je treba storiti še več. "Vlada ima dober namen, vendar je nujno, da politiko vodi država," je dejal Alvaro Gonzalez, podpredsednik nacionalne organizacije družin Agrupacion de Familiares de Detenidos Desaparecidos, ki že 50 let išče žrtve. "Vendar še vedno dvomimo, kako učinkovito bo to brez sodelovanja oboroženih sil, ki pravijo, da nimajo nobenih informacij, čeprav vemo, da jih imajo."

Glavno oviro namreč predstavljajo prav pripadniki oboroženih sil, ki jih svojci obtožujejo, da so sklenili pakt o molku, da bi prikrili svoje zločine. To je še dodatno otežil zakon o amnestiji iz leta 1978, s katerim so oprostili vse storilce in sostorilce zločinov, storjenih med 11. septembrom 1973 – ko je Pinochetov državni udar zrušil socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja – in 10. marcem 1978. 

Od vrnitve demokracije so sicer oborožene sile v okviru sodnih preiskav posredovale določene informacije ter izjemoma dovolile dostop do objektov in evidenc, nekateri posamezniki so preiskovalce celo peljali do lokacij grobišč, vendar vsekakor ni bilo storjeno dovolj. Iskanje se je sicer malce okrepilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar je bil napredek izjemno počasen. Čilska sodišča so od takrat obravnavala 584 primerov ugrabitev, 169 umorov in 86 nezakonitih pokopov v času diktature.

Pinochet je umrl leta 2006, ne da bi bil kaznovan za zločine, ki jih je odredil, čeprav ga je leta 1998 v Londonu aretirala policija na zahtevo Španije.

Zadnji primer obsodbe

V zadnjem primeru je čilsko vrhovno sodišče sedmim nekdanjim vojakom, obsojenim zaradi umora pevca in folklorista Victorja Jare leta 1973, izreklo 25-letne kazni zaradi ugrabitve in umora z oteževalnimi okoliščinami. Njegova britanska vdova Joan Jara in otroci so prejeli tudi odškodnino.

Portret pevca Victorja Jare v Santiagu.
Portret pevca Victorja Jare v Santiagu. FOTO: AP

Jara je bil v dneh po Pinochetovem državnem udaru brutalno mučen na majhnem pokritem stadionu Estadio Chile v središču Santiaga. Njegovo telo, ki je bilo prepredeno s 44 luknjami, so z zlomljenim vratom in drugimi kostmi odvrgli v jarek blizu glavnega mestnega pokopališča.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (24)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

patogen
01. 09. 2023 08.39
+2
Pinnochet je rešil Čile Komunistične Revolucije. Ki bi Čile postavila ob bok Venezueli. Zaradi izdatne propagande komunističnega poročanja pri nas o spodleteli revoluciji v Ćilu se je spomin na Pinocheta pri nas obdržal. Čile ga pa po drugi strani slavi.
Cervantes Saavedra
01. 09. 2023 14.16
-1
General Pinochet je leta 1973 izvedel krvavi vojaški udar zoper demokratsko izvoljenega predsednika Čilea Allendeja (ki je ob tem izgubil življenje) in uvedel fašistični režim (do 1990). Kljub strogemu nadzoru nad plebiscitom (1988) so volivci zavrnili njegovo nadaljnje fašistikovanje. Takrat je skušal zopet izvesti državni udar, a so ga zavrnili lastni “komunistični” generali. Vseeno si je zagotovil imuniteto nad lastnimi množičnimi zločini (vsaj 3.000 ubitih, vsaj 1.000 pogrešanih, okoli 1 mil. “komunistov” zbežalo iz države). Bil med vodilnimi v akciji CIA (Operacija Condor) likvidacije nevarnih političnih nasprotnikov po “komunistični” Južni Ameriki in svetu, V tujini je imel vsaj 125 različnih skritih bančnih računov za svoje milijone dolarjev, nakradene od “komunistov”. Moral bi na sojenje v Španijo (genocid, mučenja, terorizem, metanje ljudi v smrt iz helikopterjev…) , a so ga iz “komunističnega” Londona po 2-letni aretaciji izpustili (2000) domov zaradi “hudega bolezenskega stanja”. - Leta 2004 so ga v znova “komunističnem” Čilu vseeno dali v hišni pripor, kjer naj bi čakal na številna sojenja. – Po smrti so “komunistične” vojaške sile zavrnile pokopati njegov pepel na svojih tleh. – Poučno je slišati, da so pri nas še (znane) skupine, ki slavijo spomin na krvavega fašista Pinocheta. In to najbolj v stranki, kjer so na vrhu skorajda sami bivši komunisti. – Hvala, ker si mi omogočil inforamtivni odziv. Sančovo sedlo bo še tiščalo.
patogen
01. 09. 2023 08.36
+3
Vtikajo se v Pinocheja, Slovenija pa 1000 kratnik Čila po neznanih grobovih.
SlobodaNE
31. 08. 2023 20.40
-1
Zadeti trstenjakovci v deliriju kako je bil dober vodja. Hočejo poskusiti :)
patogen
01. 09. 2023 08.40
+0
Vprašaj Čileance. Rešil jih je komunistične revolucije in trpljenja ter naredil Čile najrazvitejšo državo Južne Amerike.
SlobodaNE
01. 09. 2023 16.24
-4
borjac
31. 08. 2023 20.36
+4
Pošljite jim Dežmana, on bo vse to rešil.
231koak
31. 08. 2023 20.28
+1
Vsak politik ima dolocen % diktatorskega nagnjenja. Mogoče gre 1 na 100 za ljudi
Cervantes Saavedra
31. 08. 2023 20.19
-2
JJ je že ponudil Čilu strokovno pomoč slovenskih strokovnjakov za prikrita grobišča, da se bodo obelodanili zločini Pinochetove pronacistične hunte. In tamkajšnjih domačih kvizlingov.
SlobodaNE
31. 08. 2023 19.07
+0
Le komu je on zgled :)
galop
31. 08. 2023 19.00
+4
V oceanu jih bodo težko našli
flojdi
31. 08. 2023 18.21
+6
..samo za 50 let nazaj se brska ? /kdaj bodo pa zaceli recimo o casih misijon arjev etc c
dioporco
31. 08. 2023 17.57
+6
Kakor je en hrvat v igri je podobno jasenovcu
Za Slo
31. 08. 2023 17.57
+4
…kdaj bomo podobno storili v SLO? Poboji med 2.svetovno vojno in po njej?
patria
31. 08. 2023 18.43
-3
Ne vem, če je primerljivo.... V zgoraj omenjeni državi je šlo ( kot velikokrat ) za projekt vodilne velesile. Po 2. sv. vojni je šlo za maščevanje. Oboje je protipravno in zavržno, namen pa ni primerljiv.
prlek75
31. 08. 2023 19.04
+5
G. Papež
31. 08. 2023 19.21
-7
To bsta uredila g. Jože Možina in gospa Herta.
G. Papež
31. 08. 2023 19.23
-6
kapljač1
31. 08. 2023 17.47
+13
Sedaj ko so rablji tudi že sami pod zemljo??? Prej bi morali
kiropraktik
31. 08. 2023 17.55
+5
big brother
31. 08. 2023 17.47
+7
Ka pa povojni poboji levičarjev...? še nekaj deset ali več grobišč je v Sloveniji dobro skritih
kapljač1
31. 08. 2023 17.53
+3
gullit
31. 08. 2023 18.02
+3
za kazni so sodišča. Kaj pa so bili otroci krivi?
G. Papež
31. 08. 2023 19.18
-8
Zdaj, ko ma Branko kramp pod kontrolo bomo vse prekopali, Možina pa bo potem dalje ....