'Evropa potrebuje nov demokratični navdih'

Evropa potrebuje nov demokratični navdih in to je po besedah francoskega predsednika Emanuela Macrona tudi cilj konference o prihodnosti Evrope. K sodelovanju v razpravi je povabil vse ljudi, tudi mlade. Široka razprava je po besedah Macrona potrebna, da se lahko Evropska unija prilagodi izzivom, ki jo čakajo. Kot je dejal, so številne krize, nazadnje pa predvsem epidemija covida-19, pokazale tako prednosti kot pomanjkljivosti Evrope, in medtem ko se prvih ne bi smeli odreči, bo treba slednje odpraviti.

"Evropsko sodelovanje je rešilo in rešuje življenja, je naša prednost," je prepričan. Evropska demokracija je demokracija kompromisov in to moramo ohraniti, a je ob tem treba okrepiti učinkovitost, da se bomo lahko hitreje in odločneje odločali, je še povedal. Po njegovih besedah je treba najti model, ki bo zaščitil evropske vrednote. "Nikoli ne smemo pustiti, da bi se omajali temelji Evrope," je še pozval Macron, ki je leta 2019 dal idejo za takšno konferenco.

"Če želimo, da bo Evropa imela prihodnost, mora temeljiti na državljanih," pa je dejal portugalski premier Antonio Costa, katerega država trenutno predseduje Svetu EU. Tako kot ostali govorci je poudaril, da posvetovanja ne smejo potekati samo v Bruslju, ampak na vseh ravneh. "Na konferenci lahko sodelujete vsi. Predstavite svoje predloge in želje. Skupaj bomo zgradili prihodnost Evrope," je dejal.

Covid-19 je bil po besedah predsednika Evropskega parlamenta David Sassolija pomembna lekcija za vse, tudi unijo. "Po 15 mesecih krize zelo dobro vemo, kaj je in kaj ni delovalo," je povedal v nagovoru ob današnjem dogodku, s katerim se je začela konferenca o prihodnosti Evrope. Njen namen je približati Evropsko unijo državljanom, prisluhniti njihovim skrbem in ambicijam ter oblikovati sklepe, ki bodo predstavljali smernice za prihodnjo usmeritev unije. Proces posvetovanj bo trajal leto dni.

Dogodka se je na daljavo udeležilo približno 300 državljanov

Na dogodku, ki je bil širšemu občinstvu na voljo v neposrednem video prenosu, je spregovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Konferenca je namenjena vsem Evropejcem, da lahko skupaj govorimo o skupni viziji naše Evropske unije," je dejala. "To je priložnost, da združimo Evropejce. Da skupaj delamo na skupnih ciljih za našo prihodnost, kot so to delale prejšnje generacije," je dodala.

Po njenih ocenah je zelo pomembno, da se sliši tudi mlade. "Pandemija jim je ukradla več kot le eno leto. Ukradla jim je izkušnje, ki jih potrebuje vsak mlad človek. Veselje in prijateljstva, ki te za vedno zaznamujejo. Priložnosti za rast, učenje in tveganja," je povedala. "Zamujenega časa ne moremo nadomestiti, lahko pa zgradimo nekaj pravičnejšega in boljšega zanje in z njimi," je dodala.

Prek video povezave so svoje prispevke predstavili tudi državljani in predstavniki civilne družbe. V plenarni dvorani Evropskega parlamenta v Strasbourgu je bilo navzočih tudi 27 študentov iz vseh držav članic unije, ki sodelujejo v programu Erasmus+. Približno 300 državljanov pa se je dogodka udeležilo na daljavo.

Konferenca bo tudi rdeča nit drugih dogodkov, s katerimi bodo unija in države članice obeležile dan, ko se spominjamo Schumanove deklaracije iz leta 1950, ki je prispevala k začetku povezovanja držav v Evropsko unijo.

Z dnevom Evrope se spominjamo 9. maja 1950, dneva, ko je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo z osrednjim predlogom za vzpostavitev nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Njegove zamisli so sprožile proces evropske integracije in leto pozneje je bila oblikovanja Evropska skupnost za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija, katere članica je Slovenija od 1. maja 2004.

'Letos lahko Slovenci še bolj čutimo EU in EU Slovenijo'

Slovenci lahko letos po navedbah ministrstva za zunanje (MZZ) zadeve še bolj čutimo Evropsko unijo in EU Slovenijo, saj bo Slovenijav drugi polovici predsedovala Svetu EU. Ob današnjem dnevu Evrope so izpostavili prepričanje, da lahko unija ponudi vrsto dobrih rešitev, ki jih države samostojno ne bi mogle doseči, zato si je vredno prizadevati za njen nadaljnji napredek.

Kot zadnja iz tria predsedstev z Nemčijo in Portugalsko se bo Slovenija po navedbah MZZ prednostno posvečala iskanju rešitev na tistih področjih, ki terjajo nujno obravnavo ali pa so strateškega pomena za nadaljnje boljše delovanje unije ter njen položaj v svetu. "Posebno pozornost bomo posvetili izboljšanju odpornosti Evropske unije na različne oblike kriz, kot je pandemija. Posvetili se bomo gospodarskemu okrevanju in v ospredje postavili aktivnosti za krepitev strateške avtonomije EU. Opozorili bomo na potrebo po zavestnem ohranjanju evropskega načina življenja, spoštovanju vladavine prava in enakih meril za vse," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Po napovedih se bodo posvetili tudi krepitvi položaja unije v svetu in si v tem okviru prizadevali za okrepitev odnosov s transatlatskimi partnerji ter državami v sosedstvu, še posebej na Zahodnem Balkanu, "kjer si želimo napredka na področju procesa širitve EU". "Prav tako bomo odgovorno in zavzeto sodelovali pri vodenju Konference o prihodnosti Evrope, ki se s slovesno otvoritvijo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pričenja prav na današnji dan," so še dodali.

Konferenca je po navedbah MZZ priložnost za oblikovanje novih predlogov, kako ohraniti mirno, varno, zdravo in socialno Evropsko unijo, ki bo sposobna premagovati krize in se iz njih učiti. "Verjamemo, da prav Evropska unija lahko ponudi vrsto dobrih rešitev, ki jih države članice samostojno ne bi mogle doseči in da si je zato vredno prizadevati za njen nadaljnji napredek - natanko tako, kot je pred 71 leti predvidel Robert Schuman," so sklenili.

Na ministrstvu za obrambo se pridružujejo poudarku, da je letošnji dan Evrope v znamenju slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Kot so danes sporočili, je trojka obrambnih ministrov razpravljala tudi o novem strateškem dokumentu, ki bo krojil varnostno in obrambno politiko EU v prihodnjih petih do desetih letih. "Dokument je začel nastajati v času predsedovanja Nemčije. Pomembno vlogo pri nastajanju strateškega kompasa bo krojila tudi Slovenija, ki ima vodilno vlogo na področju partnerstev. K razpravam pa se je predvsem v zadnjem obdobju pridružila tudi Francija, ki predseduje v prvi polovici 2022, ko bo strateški kompas tudi zaključen," so zapisali.

Kot so spomnili, bodo osrednje teme slovenskega predsedovanja Svetu EU tudi vidiki Zahodnega Balkana, sodelovanje med unijo in zvezo Nato ter energetska učinkovitost obrambnega sistema.